Medicinska sestra je bila dvakrat cepljena, a je kljub temu dobila ošpice

Potem ko je ena od zaposlenih na pediatrični kliniki v Ljubljani zbolela za ošpicami, pristojni še vedno iščejo starše in otroke, ki so od ponedeljka, 2. marca, do vključno srede, 4. marca, bili na pregledih v sprejemni ambulanti na P 1. Z večino so že stopili v stik, tiste, ki jih še niso uspeli priklicati, pozivajo, naj čim prej pokličejo na telefonsko številko 01 522 84 43. Na tej številki bodo dobili ustrezna navodila, kako postopati, saj želijo pristojni preprečili širjenje ošpic.

Ker središče dejavnosti in koordinacije poteka na pediatrični kliniki, kjer so ločili zaposlene, ki se ukvarjajo s konkretnim problemom ošpic, od dežurne ekipe, so tudi tam podrobneje predstavili, kaj se trenutno dogaja.

Medicinska sestra se je okužila od otroka, ki je bil slaba dva tedna nazaj na Pediatrični kliniki

Na današnji novinarski konferenci na Pediatrični kliniki v Ljubljani so dejali, da so minuli petek popoldan izvedeli, da ima medicinska sestra ošpice. "Problem je bil, ker je delala v sprejemni pisarni," pravi strokovni direktor Pediatrične klinike Rajko Kenda. "Najprej je bilo potrebno najti vse otroke, ki bi lahko bili v stiku z obolelo, njihove svojce ter naše osebje, ki je bilo v stiku z njo," pravi in dodaja, da so se povezali z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), pri lociranju bolnikov, do katerih niso mogli priti po telefonu, pa so aktivirali policijo.

Naredili so analizo obstoječega stanja. Ugotovili so, da je potrebno v takšnih primerih takoj okrepiti dežurno ekipo v bolnišnici in jo voditi ločeno od ostalega dela. To jim je tudi uspelo.

Kenda: Bistveno manj problemov, če bi bila precepljenost večja

Kenda še dodaja, da bi bilo teh problemov bistveno manj, če bi bila precepljenost bistveno večja. Žal narašča število ljudi, ki so proti cepljenju, ki verjamejo, da so cepiva škodljiva, opozarja Kenda, ki trka na vest tistih stršev, ki se neupravičeno izogibajo cepljenjem. "Pomembno je, da je preostala populacija precepljena, da ščiti tudi take, ki se ne smejo cepiti," je dejal Kenda in opozoril, da je takšnih otrok malo. To so v glavnem otroci, ki imajo imunske pomanjkljivosti ali pa se zdravijo za določene bolezni in bi bilo zanje cepljenje nevarno.

Kenda je še pojasnil, da se je medicinska sestra okužila od otroka, ki naj bi bil 10 do 14 dni prej v bolnišnici in ni bil cepljen. Otrok ni bil cepljen, ker je njegova zdravnica pravilno odločila, da zaradi zdravstvenih težav ni primerno, da je cepljen, pojasnjuje Kenda. Medicinska sestra, ki je zbolela, je noseča in celo dvakrat cepljena, a očitno ni razvila popolne zaščite.

Glede ošpic in nosečnosti so strokovnjaki opozorili, da ni neposredne povezave z deformacijo ploda, je pa po njihovih besedah dokazano, da ošpice v nosečnosti lahko pomenijo prezgodnji porod, splav ali pa nizko porodno težo.

Okoli 60 oseb dodatno cepili

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Alenka Kraigher je pojasnila, da so na posvet povabili vse, ki so bili v stiku z zbolelo medicinsko sestro. Preiskava je po njenih besedah potekala konec tedna in še traja. "Samo v nedeljo je bilo obravnavanih preko 150 otrok in njihovih spremljevalcev," je dejala in dodala, da je tako ekipa na pediatrični kliniki pogovor opravila s skupaj 300 osebami. Danes pričakujejo vsaj 60 otrok in njihovih spremljevalcev, svetovanje pa poteka tudi po telefonu.

Če so ugotovili, da otrok ali odrasel, ki je bil v stiku z medicinsko sestro, ni bil cepljen ali ni prejel dveh odmerkov cepiva, je bilo po besedah Kraigherjeve potrebno cepljenje, pri nekaterih posebej ogroženih pa je bila potrebna tudi zaščita z imunoglobulini. Dejala je, da so v nedeljo proti ošpicam cepili okoli 60 otrok in odraslih. Do sedaj se sicer od medicinske sestre ni okužil nihče.

Kraigherjeva: V določenih primerih lahko zbolijo tudi cepljeni

Po besedah Kraigherjeve so letos skupaj s primerom medicinske sestre zabeležili 13 primerov ošpic. Sedem je povezanih z BiH, šest pa je posameznih primerov, ki za zdaj niso imeli večjega širjenja. Kraigherjeva je dejala, da so na inštitutu ocenili, da zaradi omenjenega primera večjega tveganja za širše prebivalstvo ni.

Ošpice so nevarna in zelo nalezljiva bolezen

Ošpice so bolezen, ki se širi po zraku, tudi če je bolnik v drugem prostoru, je še vedno možnost prenosa okužbe, opozarjajo zdravniki in dodajajo, da so predšolski otroci sicer enkrat cepljeni in tako zaščiteni, a več časa kot je minilo od prvega cepljenja, slabša je zaščita.

Po programu cepljenja vsi slovenski otroci pred šestim letom starosti dobijo še obnovitveno dozo cepiva proti ošpicam. Kadar ni dovolj jasno, ali so od prvega cepljenja še dovolj zaščiteni, jih pokličejo na ponovno cepljenje. Na ponovno cepljenje pa ne kličejo le otrok, ampak tudi odrasle, saj so v preteklosti v določenem obdobju proti ošpicam cepili le z eno dozo cepiva, zato mnogi odrasli niso več ustrezno zaščiteni.

Zadnji večji izbruh ošpic smo v Sloveniji zabeležili novembra lani po pasji razstavi v Šempetru pri Gorici, ko se je okužilo 44 ljudi. Med obolelimi so bili večinoma odrasli, pa tudi pet otrok, starih od šest mesecev do enajst let.

Zadnji smrtni primer ošpic pri nas leta 1994

V Sloveniji ošpic sicer ni bilo od leta 2000 do 2009, pred tem pa so se pojavljale tudi v izbruhih, od katerih je bil največji leta 1995, ko je zbolelo preko 500 otrok. Razlog, da ošpic v omenjenem obdobju ni bilo, je bila po besedah Kraigherjeve velika precepljenost. "Zadnja leta ugotavljamo, da se v nekaterih delih države zanimanje za cepljenje znižuje," je opozorila.

Od lani je primerov veliko več, podobno kot drugod po svetu. Ponovni pojav že skoraj iztrebljene bolezni pa strokovnjaki pripisujejo zniževanju precepljenosti populacije. Precepljenost predšolskih otrok proti ošpicam je bila v obdobju 2004-2013 v Sloveniji 95,05-odstotna. Kot pojasnjujejo na NIJZ, je okrog 95 odstotkov otrok zaščitenih že po enem odmerku cepiva, a je za dolgotrajno zaščito potreben dodaten odmerek. Po drugem odmerku je zaščitenih 99 odstotkov cepljenih.

Edina učinkovita zaščita pred ošpicami je cepljenje, še dodajajo na NIJZ. V Sloveniji je bilo obvezno cepljenje proti ošpicam uvedeno leta 1968. Drugi odmerek je bil uveden v program že v letu 1974 oziroma leta 1978. Od leta 1990 pa so otroci praviloma cepljeni proti ošpicam z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek prejmejo po prvem letu starosti, drugega pa ob vstopu v šolo.

Podatki NIJZ o precepljenosti predšolskih otrok v Sloveniji s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam od leta 2004 do 2013