'Dolgo časa sem prikrivala izgubo sluha, izogibala sem se ljudem, podrl se mi je svet'

Izguba sluha, bodisi delna bodisi popolna, je za človeka, ki se mora s tem soočiti, resna preizkušnja. Pa ne zgolj za osebo, ki izgublja sluh, ne. Tudi za sorodnike, ki živijo s tako osebo, je vsakdan težak. Televizijski sprejemnik začne presegati še sprejemljive jakosti, kar je bil nekoč tih klepet v čakalnici pri zdravniku, postane nemogoče vpitje.

Veliko naglušnih oseb si (vsaj na začetku) noče priznati, da imajo težavo, da ne slišijo (več) dobro. Zapirajo se vase, pomoči nočejo ali pa ne znajo poiskati, vrata stanovanja zaklenejo za obiske, saj v pogovoru ne morejo normalno sodelovati.

V zgornjih vrsticah bi mirno lahko zapisala ime in priimek svoje starega očeta, ki je pred kratkim zaradi hude naglušnosti po večletnem prigovarjanju dobil slušni aparat, a ga noče uporabljati, saj pravi, da mu v ušesih piska, da se ob nošenju ne počuti dobro. Zato se vsakodnevno soočamo s stresnimi situacijami, ker mu je vsako stvar treba povedati neštetokrat, telefonska komunikacija postaja nemogoča. Hudo je predvsem takrat, ko nas je na kupu zbranih več, pogovarjamo se in smejimo, on pa se tiho umakne, ker ne more slediti pogovoru. In naša zgodba niti slučajno ni osamljen primer. 

Polžkov vsadek - eno najbolj revolucionarnih odkritij v sodobni medicini

V podobni situaciji se je pri 23 letih znašla Darja Pajk iz Škofje Loke. Začela je izgubljati sluh, razlog so pripisali avtoimuni okvari. "Ko je prišlo do izgube v govornem območju, sem šele ugotovila, da ne morem več normalno funkcionirati. Prej je to motilo zgolj druge, ne mene. In potem to drastično spoznanje, da potrebujem slušni aparat," pripoveduje. "To je bilo šokantno zame, glede na to, da sem bila mlada odrasla oseba, na začetku karierne poti. Podrl se mi je svet. Dolgo časa sem prikrivala izgubo sluha, izogibala sem se kontaktom, množicam."

Dobila je slušni aparat, ki jo je za nekaj časa spet pripeljal v slišeči svet, a okvara je naraščala. "Na koncu sem imela resnično velike težave v komunikaciji. Razumela sem le še govor na razdalji do največ pol metra, kar je bilo otežujoče za sodelavce, prijatelje. Tudi za mene samo." Pri 46 letih se je odločila za polžkov vsadek. Gre za medicinsko-tehnični pripomoček, ki osebam s hudo ali popolno izgubo sluha lahko omogoči sposobnost zaznave zvokov in poslušanja. "Odločitev je bila težka, strah me je bilo operacije, a želela sem si imeti kvalitetno življenje. Najlažje je obupati in se smiliti sam sebi, kot pa si reči: vključil se bom v družbo. Čeprav bo za to potrebna operacija in dolgotrajna rehabilitacija, ponovno učenje poslušanja," razlaga Pajkova.

V svetu polžev vsadek uporablja že okoli 600.000 gluhih oseb, od tega je po podatkih Evropskega združenja oseb s polževim vsadkom kar 60 odstotkov odraslih in 40 odstotkov otrok. V Sloveniji je bil prvi poseg opravljen leta 1995, do leta 2014 pa so operirali že več kot 300 oseb.

3. marec - svetovni dan varovanja sluha

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je natanko deset let nazaj 3. marec razglasila za mednarodni dan varovanja sluha. Po njihovih podatkih je na svetu okrog 360 milijonov ljudi oziroma 5 odstotkov vse populacije z okvaro sluha. Od tega kar 32 milijonov otrok in že pri njih bi z ustreznimi preventivnimi ukrepi lahko preprečili več kot polovico okvar sluha. Najpogostejši vzroki za okvaro sluha pri najmlajših so genski, sledijo razne infekcijske bolezni, obolenja ušes, hrup in zdravila, pravijo na WHO. Ustrezna rehabilitacija je nujna, da do nje pride, pa si je potrebno okvaro priznati in jo prepoznati. V Sloveniji je okrog 150.000 oseb z okvaro sluha, od teh jih ima le polovica ugotovljeno okvaro. 

Letošnji svetovni dan skrbi za sluh poteka pod geslom "Ukrepi ob izgubi sluha: naj sluh postane naložba". Zaradi nezdravljene naglušnosti namreč nastaja velika škoda za gospodarstva po celem svetu, le v Evropi tako odtekajo milijarde evrov. Intervencije za obravnavo sluha so učinkovite in na voljo. 

Stroški nezdravljene okvare sluha stanejo države Evropske unije okoli 178 milijard evrov na leto. Največ je stroškov na račun zdravstvenega in socialnega varstva, pravijo na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), reprezentativni organizaciji za osebe z okvaro sluha pri nas. Prav tako posledice vplivajo na potrebo po dodatni pomoči pri izobraževanju, kar spet prinaša dodatne stroške.

Osebe z nezdravljeno okvaro sluha ne dosegajo visoke stopnje izobrazbe, zato so tudi težje zaposljive. Strošek države zajema čedalje večjo brezposelnost, prezgodnjo upokojevanje, pa nizke osebne dohodke in posledično pokojnine. Vsi ti dejavniki pahnejo osebe z okvaro sluha v še večjo revščino in socialno izključenost ter povečujejo njihov stres, še dodajajo na ZDGNS.

WHO tako ob letošnjem svetovnem dnevu poudarja predvsem preventivne ukrepe, pa tudi zgodnje odkrivanje težav s sluhom, rehabilitacijo in nekatere prilagoditve, ki jih potrebujejo osebe z okvaro sluha, podnapise, dostop do tehničnih pripomočkov, tolmača za slovenski znakovni jezik. Vse to lahko blaži izgube sluha in njihove posledice ter pozitivno vpliva na ekonomijo.

Izguba sluha ni konec sveta

In smo spet pri vključevanju gluhih in naglušnih v vsakdanje življenje - tudi v delovno okolje. "Ljudje z okvaro sluha so bili včasih takoj napoteni v upokojitev, danes jih z različnimi aktivnostmi in pripomočki lahko obdržimo v kolektivih," razlaga Darja Pajk, mamica treh deklet, ki so njene težave s sluhom sprejele že zelo zgodaj in se z njimi niso kaj prida obremenjevale.

"Vsem ljudem bi priporočila, da čuvajo svoj sluh. To je izjemno pomembno. Mi smo zelo mačehovski do svojih čutil, tako do vida kot do sluha. Naglušnost je v porastu, preventive pa skorajda ni. Vsaj jaz je ne zaznam," opozarja. "Če zaznate, da izgubljate svoje čutilo, pojdite takoj k zdravniku. Prosite za obravnavo, poiščite ljudi, ki so se s tem že soočili. Oni bodo najboljši naslov za dobre in uporabne nasvete. Samo tisti, ki so se s tem dejansko soočili, bodo znali razumeti. In preizkusite več vrst aparatov, pojdite nazaj, ne obupajte takoj na začetku. Rehabilitacija je nujna, dolgo časa potrebuješ, da zopet slišiš," pravi in opozarja še: "Noben pripomoček ti ne vrne sluha, ti pa da možnost, da spet zaznavaš zvok. Ta je resda drugačen, na nas samih pa je, da skupaj s strokovnjaki poiščemo tistega, ki nam je najbližji glede na naš zvočni spomin."