'Namerno si povzročam rane'

Tanja je mamica trimesečne deklice. Z možem sta jo željno pričakovala, zdaj pa se mlada mamica ne prepozna več. Razjeda jo huda notranja bolečina, ki je ne zna pojasniti. Prepira se z možem, ki ne razume, v kakšno brezno bolečin je padla, želi ji pomagati, a mu ne pusti blizu. Njen vsakdanjik je solza na solzo, ne pomaga pa nobena beseda.

V žepu skriva odprto sponko, ki jo stiska v pest, da lahko ob fizični bolečini popusti psihična. Zdi se je, da je nora. Ko ostane same, teče v kopalnico, kjer si v nadlahti zabada škarje. Ob tem ne čuti nobene bolečine, na obrazu pa ji gori nasmeh. Potem se začne mučno zakrivanje ran pod dolgimi rokavi in strah, da bo treba pojasnjevati, kaj jih je povzročilo.

Vedno si govori, da mora s tem prenehati, da mora zbrati moč in se upreti sama sebi, ker ne gre le zanjo, ampak mora biti tudi mama svoji hčerki.