Naj se užitek nabiranja in uživanja gob ne konča v bolnišnici. Previdno tudi, da se v gozdu ne izgubite

Te dni številni veliko časa preživljajo v gozdovih, kjer pa več ali manj zrejo v tla. Po obilnem deževju so namreč zrasle številne gobe. A te niso le užitne, nekatere so celo smrtno nevarne, zato moramo biti zelo pazljivi, katere gobe nabiramo in uživamo, so opozorili tudi na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ). 

Če sumite na zastrupitev z gobami, se čim prej posvetujte z zdravnikom in ne čakajte, da bi težave morda minile same od sebe, saj s tem izgubljamo čas, ko je še mogoče z ustrezno terapijo preprečiti najhujše učinke pri morebitni zastrupitvi z zeleno mušnico, so poudarili. Tudi sicer priporočajo zmerno uživanje gob, posebej ranljive skupine prebivalstva, kot so ljudje s predpisanimi dietami, starejši in otroci do četrtega leta starosti pa naj gob sploh ne bi uživali.

V Sloveniji poznamo približno 3000 vrst gob, med njimi je kakih 200 strupenih. Strupi (toksini) v gobah so kemične snovi, ki se izdelujejo in hranijo v telesu sadeža. Čeprav so prisotni v majhnih količinah,  imajo potencialno škodljivi učinek na različne organe človeka pri uživanju strupenih gob.

''Učinki so lahko različni in segajo od prebavnih motenj pri blagih zastrupitvah do smrti pri hujših. Vzrok za zastrupitev je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno zaradi podobnosti v barvi in splošni morfologiji, kar predstavlja 95 odstotkov vseh vzrokov za zastrupitev. Vsaka strupena goba vsebuje enega ali več strupov, ki so lahko razvrščeni v skupine glede na fiziološke in klinične učinke, tarčni organ in potreben čas (latentni čas) za pojav simptomov in znakov po zaužitju. Na resnost zastrupitve vplivajo tudi zaužita količina, letni čas, geografsko območje, na katerem je gliva zrasla, način priprave in individualni odziv na strupe,'' so pojasnili na NIJZ. 

Glede na strupe, ki jih vsebujejo določene skupine gob, poznajo več različnih vrst zastrupitev. Poleg tega se lahko slabost in prebavne motnje pojavijo tudi po zaužitju sicer užitnih gob, in sicer zaradi preobilnega gobjega obroka, neustrezne priprave gob, težke prebavljivosti gob, zaužitja pokvarjenih ali sekundarno kontaminiranih gob, predhodne bolezni prebavil, alergije na mikoproteine ali idosinkrazije na gobje sestavine. ''Ker se večina zastrupitev z gobami začne s slabostjo, bruhanjem in drisko, je zdravnik vedno znova v dvomu, ali gre za najpogostejšo zastrupitev s strupenimi gobami, ki povzročajo le prebavne motnje, to je gastrointestinalni sindrom, ali pa za najnevarnejšo zastrupitev z gobami, ki jo povzročajo amatoksini zelene mušnice.'' 

Kaj narediti, če sumimo na zastrupitev z gobami? 

Če se po uživanju gob pojavijo težave, se moramo takoj posvetovati z zdravnikom, ki bo na osnovi anamnestičnih podatkov ter znakov in simptomov ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma hospitalna obravnava. ''Če bo treba, se bo posvetoval tudi z zdravnikom v Centru za zastrupitve, ki bo podal tudi navodila glede izzivanja bruhanja, lavaže želodca in dajanja aktivnega oglja ter odvajala.'' 

Pomemben je čas

Večina zastrupitev z gobami se začne s slabostjo, bruhanjem in drisko. Pri sumu na zastrupitev z gobami naredimo skrbno anamnezo: kdo, kaj, kdaj, kje, kako je zaužil strupeno gobo. Pri identifikaciji zaužitih gob si pomagamo tudi s slikami iz gobarske literature. Ker je anamneza glede zaužitih precej nezanesljiva, je ključni diagnostični usmernik čas, ki je pretekel od zaužitja gob do pojava prvih znakov. Prvi simptomi se pri zaužitju gob, ki povzročajo le gastrointestinalni sindrom, začnejo kmalu, znotraj dveh ur po zaužitju gob, pri zastrupitvi z zeleno mušnico pa šele po najmanj šestih urah. Shranimo tudi morebitne ostanke gob, prav tako tudi izbljuvano vsebino želodca zaradi morebitne identifikacije trosov in pomoči zdravniku, ko se odloča o zdravljenju, so še poudarili na NIJZ. 

Previdno tudi, da se ne izgubite 

Gobarjem pa ne grozijo le strupene gobe. V gozdu se lahko posameznik kaj hitro zmede in izgubi. Tako so novomeške policiste včeraj obvestili kar o dveh občanih, ki sta se med nabiranjem gob izgubila. Popoldne se je gobarka izgubila na območju Birčne vasi oziroma Padeža, vendar so jo svojci kmalu našli in posredovanje policistov ni bilo potrebno. 

Pozno zvečer pa je v okolici Pribince stekla obširna iskalna akcija za 84-letnim gobarjem. Okoli 21. ure so svojci obvestili policiste, da je ob 18. uri odšel v gozd nabirat gobe in se ni vrnil domov. Svojci so ga iskali, vendar ga niso našli. V akciji so sodelovali črnomaljski policisti, vodniki službenih psov in gasilci. V iskanje je bil vključen tudi helikopter. K sreči je imel pogrešani s seboj vsaj mobilni telefon, zato so lahko policisti vsaj nekoliko zožali območje iskanja.

Od pogrešanega so namreč lahko dobili podatek ali vidi luči policijskih vozil ali sliši sireno. Pomembna je bila tudi informacija o koordinatah, ko je območje, kjer je bil, preletel policijski helikopter. Nekaj po polnoči so ravno s pomočjo teh podatkov policisti in gasilci 84-letnika našli in ga živega in zdravega predali svojcem. 

Gobarjem pa očitno grozijo tudi nepridipravi. Trebanjski policisti so na območju Češnjic pri Trebelnem obravnavali kaznivo dejanje, ko je neznanec vlomil v avtomobil, ki ga je gobar parkiral ob gozdni poti, in iz predala armaturne plošče ukradel denar.