FIT 24UR
Oglas

Način, kako v javnem sektorju privarčevati pri strošku bolniške odsotnosti

Ljubljana, 01. 12. 2016 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min

Strošek bolniške odsotnosti, ki traja več kot 3,18 dni na letni ravni, je višji od stroška izvedbe programa Zdravi in vitalni v javnem sektorju.

Primeri dobrih praks na področju promocije zdravja na delovnem mestu kažejo, da so dolgoročno izjemno učinkoviti predvsem tisti ukrepi, ki se osredotočajo na spodbujanje zdravega načina življenja oziroma na vidik zdravega načina prehranjevanja in izvajanje gibalnih vaj na in izven delovnega okolja. Pozitivni učinki takšnih ukrepov se ne kažejo samo skozi vidik dobrega počutja in zdravja zaposlenih na delovnem mestu, ampak tudi skozi vidik nižje stopnje zdravstvenega absentizma zaposlenih, povečane produktivnosti, večjega zadovoljstva zaposlenih in tudi skozi vidik finančne učinkovitosti glede na vložena finančna sredstva, ki so namenjena za ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu.

Fakulteta za upravo - 2
Fakulteta za upravo - 2 FOTO: Fakulteta za upravo
Tako kot je možno zaslediti primere dobrih praks v tujini, se tudi v Sloveniji iz leta v leto pojavlja večje število pozitivnih praks izvajanja promocije zdravja v delovnem okolju. Tudi projekt Zdravi in vitalni v javnem sektorju (ZVJS), ki je potekal od leta 2015 in se je zaključil novembra 2016, je bil osredotočen na vidik promocije zdravja in dobrega počutja zaposlenih v delovnem okolju slovenskega javnega sektorja. Razlogi za usmerjenost na javni sektor so izhajali predvsem iz velike potrebe urejenosti tega področja v javnem sektorju in zaznanega pomanjkanja znanja s tega področja ter iz problematike iskanja ustreznih ukrepov, kako zmanjšati zdravstveni absentizem v javnem sektorju (javni upravi). Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (2009-2015) namreč kažejo, da je odstotek izgubljenih koledarskih dni zaradi zdravstvenega absentizma v slovenski javni upravi v primerjavi z odstotkom za celotno Slovenijo (tudi z zasebnim sektorjem) precej višji. Slednji podatek oziroma indikator spada v sklop več indikatorjev, ki kažejo (s katerimi merimo) na vidik (negativnega) zdravja zaposlenih.

Program »Zdravi in vitalni v javnem sektorju« (ZVJS) je bil pripravljen z željo, da se preveri in pripravi ustrezno orodje oziroma program ukrepov (aktivnosti), s katerimi lahko pozitivno vplivamo na zdravje in dobro počutje zaposlenih v javnem sektorju. Izhajajoč iz tega je bil zato program ZVJS (pilotni program/projekt) usmerjen na pripravo ustreznih oziroma prilagojenih ukrepov za posameznika (zaposlenega) na področju zdrave prehrane in gibanja na in izven delovnega okolja, in to z namenom oziroma ciljem prispevati k dobremu počutju in zdravju zaposlenih ter zmanjšati morebitni vidik zdravstvenega absentizma. Program je obsegal več konkretnih aktivnosti, ki obravnavajo celovit pristop k zaposlenemu, s ciljem ohranitve ali izboljšanja zdravja in dobrega počutja zaposlenih ter v končni fazi, da zaposleni ne bi bili po nepotrebnem začasno odsotni z dela.

Na osnovi predhodno opravljene raziskave projekta o psihosocialnih tveganjih v delovnem okolju slovenskih občin, ki lahko vplivajo na zdravje in počutje zaposlenih in morebitni pojav zdravstvenega absentizma, so v projektni skupini analizirali podatke in vzpostavili stik z eno izmed občin. V naslednji fazi projekta so začeli izvajati program »Zdravi in vitalni v javnem sektorju«, in sicer po naslednjih korakih:

- Za zaposlene na občini so v prvem koraku organizirali in izvedli izobraževanje o (1) zdravi prehrani in vplivih zdravega ter pravilnega prehranjevanja na organizem in (2) pomenu in vplivu športnih aktivnosti (rekreacije) na njihovo dobro počutje in zdravje.
- V drugem koraku so bili nato z zaposlenimi, ki so se vključili v dvomesečni program ZVJS, opravljeni individualni pogovori (npr. kakšne so njihove trenutne prehranjevalne navade in športne aktivnosti ter kaj lahko naredijo, da izboljšajo svoje zdravje in dobro počutje) in tudi individualna začetna merjenja, ki so projektni skupini služila oziroma omogočala osnovo za pripravo jedilnikov in športnih aktivnosti za zaposlene. Začetna merjenja so bila pomembna tudi zaradi tega, ker so na osnovi začetnih merjenj nato naredili primerjavo rezultatov zaposlenih v začetni fazi programa s končnimi rezultati programa (zaključne meritve). Na osnovi začetnih merjenj je bil nato za zaposlene pripravljen program, ki je obsegal konkretne športne (gibalne) ukrepe oziroma aktivnosti na delovnem mestu in izven delovnega mesta kot tudi ukrepe zdravega načina prehranjevanja.
- V tretjem koraku je strokovnjak za pripravo prehrane in športnih aktivnosti z zaposlenimi po enomesečnem trajanju programa ZVJS opravil pogovore in preveril, kakšni so rezultati, kako se zaposleni počutijo in ali je potrebno še kaj spremeniti v programu.
- V četrtem koraku je bilo organizirano zaključno srečanje z zaposlenimi, ki so bili vključeni v program ZVJS. V okviru tega so bila opravljena tudi zaključna merjenja z zaposlenimi, ki so bili vključeni v program. Sledilo je individualno primerjanje začetnih meritev z zaključnimi. Z zaposlenimi, ki so se vključili v program, so bili opravljeni tudi pogovori o zaključku programa in v povezavi s tem o njihovem zdravju in dobrem počutju na delovnem mestu.

Fakulteta za upravo - 1
Fakulteta za upravo - 1 FOTO: Fakulteta za upravo

Začetne in zaključne meritve so bile narejene po modelu, ki je značilen za »Biosignature modulation« oziroma modelu modulacije biološkega zapisa. Gre za sistematičen pristop in metodo za zagotavljanje dobrega počutja in zdravja ljudi oziroma za aktivnosti izgube nezaželjene telesne maščobe na specifičnih predelih telesa. Metoda biosignature modulacija je metoda, s pomočjo katere se ugotovijo neravnovesja v telesu s pomočjo natančnih meritev podkožne maščobe na 12. mestih po telesu.

Zanimanje za vključitev v program ZVJS je preseglo pričakovanja – toda v program ZVJS je bilo vključenih 7 udeležencev (povprečna starost 45 let). Na osnovi začetnih in zaključnih meritev programa ZVJS, ki so jih opravili z vključenimi udeleženci programa, so nato opravili analize in pridobili končne rezultate programa ZVJS. Rezultati merjenj s pomočjo metode biosignature so pokazali naslednje rezultate za sedem udeležencev, ki so bili vključeni v program in so program tudi zaključili:

- skupno je sedem vključenih udeležencev programa ZVJS izgubilo 53,5 kg maščobe,
- povprečna izguba maščobe na vključenega udeleženca programa ZVJS je bila 6,7 kg,
- povprečna pridobljena pusta telesna masa na vključenega udeleženca programa ZVJS je bila 1 kg.

Po opravljenih zaključnih meritvah in analizah ter pridobljenih rezultatih so vključeni udeleženci podali še svoje subjektivne ocene o svojem počutju in zdravju. Rezultati vključenih udeležencev so bili vidni tudi skozi vidik odličnega oziroma precej boljšega počutja v primerjavi z obdobjem, ko so se vključili v program ZVJS, skozi izboljšano prebavo, manjšo razdražljivostjo in povečano odpornostjo na stresne dejavnike, nižjo stopnjo začasne odsotnosti z dela, bolj privlačen zunanji izgled in povečano storilnost na delovnem mestu ter večjo količino energije za opravljanje številnih aktivnosti.

Analiza programa Zdravi in vitalni v javnem sektorju je obsegala poleg analiz rezultatov zdravja in počutja zaposlenih tudi finančne učinke programa oziroma koristnost finančnih investicij v izvajanje takšnih aktivnosti promocije zdravja v delovnem okolju javnega sektorja. Rezultati analize finančnih investicij oziroma ekonomskih učinkov implementacije programa ZVJS v praksi javnega sektorja je pokazala, da se investicije v izvajanje takšnih aktivnosti zelo hitro povrnejo, če upoštevamo samo stroške zdravstvenega absentizma. Izračuni so namreč pokazali, da se pozitivni učinki izvedbe programa ZVJS pokažejo že, če bi bil povprečni zaposleni v lokalni samoupravi zaradi programa, 3,18 dni manj bolniško odsoten. To pomeni, da je strošek bolniške odsotnosti, ki traja več kot 3,18 dni, višji od stroška izvedbe programa ZVJS na zaposlenega.

V primeru, da se predpostavlja, da je izvedba programa ZVJS enkraten dogodek za vsakega zaposlenega, lahko ocenimo, da se pozitivni finančni učinki lahko zelo hitro povrnejo že v prvem letu, toliko bolj pa v več zaporednih letih. Na osnovi finančnih izračunov programa ZVJS lahko ugotovimo, da je implementacija programa ZVJS v javnem sektorju smiselna, saj se zraven pozitivnih učinkov, ki so povezani z boljšim zdravjem in počutjem zaposlenih, kažejo finančni učinki programa že v primeru, če so zaposleni začasno odsotni z dela več kot 3,18 dni na leto.

Rezultati merjenj in analiz programa Zdravi in vitalni v javnem sektorju kažejo, da je program kvalitetno zasnovan in še kako koristen v praksi javnega sektorja, saj že rezultati prve »pilotne« skupine vključenih udeležencev kažejo številne pozitivne učinke, ki se v prvi vrsti odražajo na zdravju in boljšem počutju zaposlenih na delovnem mestu (tudi zaradi izgube telesne maščobe). Sekundarni vidik takšnih učinkov se nato odraža tudi v delovnem okolju na področju povečane storilnosti zaposlenih, v nižji stopnji začasne odsotnosti z dela, boljši odpornosti na stresne dejavnike, itd.

Naročnik oglasa je Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1