Klic odrešitve: 'Ponoči je zazvonil telefon. Klicali so, da imajo ustreznega darovalca'

Vesna Krivec je že kot majhna zbolela za sladkorno in takoj prešla na inzulin. Skozi leta so se nato vrstile težave z ledvicami, bala se je najhujšega. "Vedela sem, da je zadnja faza dializa. In vedela sem tudi, da je presaditev edina možnost za kolikor toliko kvalitetno življenje," nam je zaupala. Leta 2013 so ji ljubljanski kirurgi presadili trebušno slinavko ter ledvico. Takrat je bila stara 48 let. "Ponoči je zazvonil telefon, klicali so z UKC Ljubljana, da imajo ustreznega darovalca. Tako preprosto je bilo."

Operacija je minila brez zapletov in danes živi popolnoma normalno življenje. Letos maja bodo od presaditve minila že štiri leta in oba organa izvrstno delujeta. Resda bo morala do konca življenja jemati zdravila, ki sicer imajo stranske učinke, a to je malenkost v primerjavi z dializo ali celo izgubo življenja.

"Ne vem, od koga sem dobila organa, a tej osebi oz. njenim svojcem sem neizmerno hvaležna. Če bi bila sama zdrava, bi se vsekakor takoj vpisala na listo darovalcev. S tem pomagaš ne le eni osebi, pač pa celo večim, da živijo naprej. Vse bi pozvala, naj se vpišejo v register, s tem sami ničesar ne izgubijo. Pridobijo zgolj drugi ljudje. A na koncu se seveda odloči vsak sam," je dejala.

Presaditve rešujejo življenja

Prva presaditev ledvice živega darovalca je bila v Sloveniji opravljena že leta 1970, a še skoraj 30 let je bilo treba počakati na vzpostavitev nacionalne transplantacijske mreže, brez katere Slovenija zagotovo ne bi bila v samem vrhu držav s številom uspešnih presaditev organov. V letu 2015 so naši zdravniki presadili 64 ledvic, 25 jeter in 24 src.

"Zdravniki se za presaditev odločijo takrat, ko ne morejo več z nobenim drugim načinom zdravljena zagotoviti preživetja pacientov, " pravi dr. Andrej Gadžijev s Slovenija-transplant, Zavoda RS za presaditve organov in tkiv, osrednje ustanove, ki povezuje nacionalni program zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa.

Zapleti pri presaditvah so izjemno redki, kar gre pripisati dobrim kirurškim tehnikam. Zdravniki vse teste opravijo že pred samo presaditvijo, zato so na poseg izjemno dobro pripravljeni. "V Sloveniji presajamo srce, jetra, ledvici in trebušno slinavko. Morda bomo že do konca letošnjega leta uspešno zagnali tudi program presajanja pljuč," pravi Gadžijev.

Na nov organ čaka 187 ljudi

Na čakalnem spisku za presaditev organov je bilo 4. januarja letos 187 bolnikov. Na ledvico je čakalo 110 bolnikov, na srce 50 in na jetra 28 bolnikov. Na trebušno slinavko je čakalo 9 bolnikov, 8 od tega v kombinaciji z ledvico. Razlika med številom pacientov, ki potrebujejo nov organ in "ponudbo" teh je precejšnja, zato so tudi čakalne dobe dolge. Pacienti pri nas tako na srce v povprečju čakajo 177 dni, na jetra 77 dni in na ledvico 300 dni.

Ker so potrebe po organih v primerjavi s številom teh prevelike, je Slovenija priključena mednarodni organizaciji Eurotransplant, ki organizira in koordinira izmenjavo organov med transplantacijskimi centri Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. "To pomeni, da imamo možnost dobiti organe od 140 milijonov ljudi. Organ dobimo hitro tudi v primeru akutne odpovedi organa, taki pacienti namreč umrejo v dveh dneh. In če ne bi bili vključeni v Eurotransplant, bi ljudje v tem primeru najverjetneje umrli," pravi Gadžijev.

Stroka odlična, šepa pri številu opredeljenih darovalcev

Slovenci smo žal podpovprečno opredeljeni pri darovanju organov, zgolj nekaj tisoč jih je namreč vpisanih na listo darovalcev, kar nam ne more biti ravno v ponos. Vsi imamo namreč možnost, da s preprosto prijavo v register postanemo darovalci in s tem nekomu rešimo življenje. "Darovalec je lahko kdorkoli, tu ni nikakršne starostne omejitve. Za vpis v register pa moramo biti starejši 18 let," pravi Gadžijev.

V kratkem naj bi pri nas dobili tudi možnost vpisa v register preko spleta s posebnim digitalnim potrdilom, kar bo morda povečalo število tistih, ki se bodo opredelili kot darovalci organov. Na določenih prijavnih mestih je namreč možna prijava v register zgolj v času uradnih ur.

Osnova zdravljenja s presaditvijo je kot pri številnih drugih stvareh podpora široke javnosti pri darovanju organov in tkiv, za strokovni del pa je pri nas že dobro poskrbljeno. "Zdravljenje s presaditvijo je v Sloveniji namreč zelo uspešna metoda zdravljenja pri dokončni odpovedi organa, kadar so ostali pristopi zdravljenja izčrpani. Že peto leto se uvrščamo na prvo mesto na svetu po številu opravljenih presaditev srca na milijon prebivalcev in dosegamo vrhunske rezultate. Vendar pa se soočamo z veliko oviro pri zdravljenju končne odpovedi organov s presaditvijo – s pomanjkanjem organov," pravi Danica Avsec, direktorica Slovenija-transplanta. 

 Ne čakaj, postani darovalec

Da bi povečali stopnjo opredelitve za darovanje organov po smrti in s tem rešenih življenj, sta Slovenija-transplant in agencija AV studio združila moči v družbeno odgovorni akciji "Ne čakaj, postani darovalec," s katero želijo vplivati na dobrobit celotne družbe in ljudi seznaniti s pomenom darovanja organov. S kampanjo želijo poudariti, da ima vsak posameznik moč, da nekomu reši življenje. Tako s širjenjem informacij o tej temi kot tudi z vpisom v register darovalcev organov. 

Kampanjo so podprli številni ambasadorji, med njimi igralki Saša Pavček in Alida Bevk, ki tudi sama živi s presajenimi jetri, paraolimpijski plavalec Darko Đurić, kolesar in nekdanji smučarski skakalec Primož Roglič ter raper Trkaj.