Mraz ne prizanaša naši koži

Mraz v teh dneh povzroča izsušitev kože na rokah in na obrazu, opozarja specialist dermatologije Borut Žgavec. Izsušitev lahko vsaj delno preprečimo z mastnimi kremami in uporabo rokavic pri dejavnostih na prostem. Najbolj pogosto se presuha koža pojavi pri otrocih in starejših, je pojasnil Žgavec.

"Izsuševanje se najbolj pogosto pojavi pri tistih, ki imajo že sicer bolj suho kožo. To so običajno otroci, pri katerih še niso aktivne lojne žleze, in starejši ljudje, pri katerih povrhnjica kože tvori manj maščobe in imajo zaradi tega že na splošno bolj suho kožo," je pojasnil Žgavec in dodal, da mraz bolj vpliva na suhost tudi pri tistih, ki so nagnjeni k alergijam ali imajo druge kožne bolezni, ali pa obiskujejo bazene, kjer klor poveča suhost.

V zimskem času so najbolj izpostavljene roke in obraz, pri čemer je obraz zaradi drugačne sestave kože bolje pripravljen na zunanje vplive sonca ali mraza, na rokah pa je izsušitev povrhnjice kože zelo pogost pojav, je pojasnil. To se zgodi, ker je zaradi nizkih temperatur zunaj parcialni tlak vode nižji, zaradi česar pride do povečane količine izgubljanja vode preko povrhnjice. K izsušitvi po njegovih besedah pripomore tudi suh zrak v notranjih prostorih, ki nastane zaradi ogrevanja prostora.

Lahko se pojavi tudi zimski dermatitis

Pri vplivu mraza na kožo sprva občutimo suhost in grobost kože, nato pa se lahko pojavi zimski dermatitis, to je vnetje kože z rdečico, luščenjem in rdečimi lisami. S suhostjo koža na rokah postane manj elastična, kar pripelje do pokanja, je pojasnil. Na obrazu pa se malce manj pogosto, a vseeno pojavi vnetje kože in razpoke ob ustnih kotičkih, kar ravno tako lahko pripelje do dermatitisa, ki na obrazu lahko pripelje do glivične ali bakterijske infekcije na poškodovanem delu.

Ne pozabite na mastne kreme in rokavice

Za zaščito pred mrazom pa Žgavec svetuje uporabo rokavic in na izpostavljenih delih tudi uporabo mastnih krem ali mazil, ki vsebujejo več nasičenih maščobnih kislin, kar je boljša izbira kot mazanje z raznimi tekočimi olji. Tistim, ki imajo suho kožo, Žgavec svetuje tudi tuširanje, ki naj traja največ tri minute, in odsvetuje dodatno uporabo mil in detergentov. Po tuširanju svetuje, da mokro kožo čim hitreje le nežno obrišemo z brisačo in jo namažemo s kremo, ki vsebuje tovrstne maščobe. Pri tem Žgavec pove, da pitje vode ne pripomore proti izsuševanju kože, saj se na koži izsuši le povrhnjica, vitalni del pa se razen pri dehidraciji ne izsuši.

Proti izsušitvi pa le delno pomaga tudi uporaba pudra, toda odvisno katerega. Če je puder na osnovi bolj mastne podlage, potem je zaščita boljša, če je puder bolj na osnovi kreme, pa je zaščita slabša. Pri koži z aknami pa uporabo mastnih pudrov zaradi drugih težav Žgavec odsvetuje.

Pojasnil je tudi, da mraz na staranje kože ne vpliva, temveč so veliko bolj nevarni ultravijolični žarki sonca poleti, prav tako kot višinsko sonce na smučiščih. Kot pravi, se sončni žarki tam odbijajo od snega, kar nemalokrat pripelje do opeklin in ravno tako povzroča raka. Priporoča mazanje kože z bolj mastno kremo.