Ministrstvo sklenilo dogovor, čakalni seznami, na katere so se nekateri bolniki vpisali že leta 2011, se bodo skrajšali

Kot je povedala na današnji novinarski konferenci, bodo za to namenili skupaj 7,9 milijona evrov, s to denarno injekcijo pa bodo s seznamov počistili vse bolnike z napotnico stopnje nujnosti hitro ter tudi del takih, ki čakajo z redno napotnico.

Za dodaten denar so lahko kandidirali le izvajalci, pri katerih so za posege čakalne vrste. Ko so oddajali svoje ponudbe o številu posegov, ki jih zmorejo dodatno opraviti, so morali priložiti tudi čakalne sezname. Na teh so po besedah Kolar Celarčeve našli celo bolnike, ki so se vpisali že leta 2011. Ti morajo priti na vrsto takoj.

Plačali bodo tudi prve preglede in vso diagnostiko, potrebno za dokončno potrditev diagnoze ter določitev nadaljnjega zdravljenja, predvsem na področju kardiologije in nevrologije. Če bodo izvajalci zmogli opraviti vse preglede do konca leta, bo za to potrebnih dodatnih osem milijonov evrov, pravi ministrica. Denar torej je, če ga bodo izvajalci uspeli porabiti, a ministrica pričakuje, da se bo morda kje ustavilo zaradi kadrovskih ali drugačnih ozkih grl.

Če se bo med letom izkazalo, da bo v zdravstveno blagajno pritekalo več denarja od zdaj pričakovanega, pa se bodo po napovedih ministrice z aneksom k splošnemu dogovoru lotili skrajševanja še drugih čakalnih dob. Izpostavila je čakalne dobe za krčne žile ter za dermatološke in ortodontske preglede, kjer so čakalne dobe ekstremno dolge, niso pa to stanja, kjer bi čakanje ogrožalo zdravje.

Lanski ukrep, ko so v aneksu k splošnemu dogovoru zagotovili plačilo vseh preiskav z magnetno resonanco ter vseh diagnostičnih preiskav, potrebnih za potrditev ali izključitev rakavih bolezni vključno s CT slikanjem, se je izkazal kot učinkovit, je izpostavila ministrica. Državna sekretarka Sandra Tušar je dodala, da so v dveh slovenskih zdravstvenih ustanovah na ta način popolnoma počistili čakalne vrste za magnetno resonanco.

Izvajalci bodo za dodatne posege dodatno plačani po podjemnih pogodbah, je povedala ministrica. Storitve bodo namreč opravili izven rednega delovnega časa, v popoldanskem času in med konci tedna. Da bo to skladno z zakonodajo, bo vlada po besedah Tušarjeve že prihodnji teden sprejela poseben sklep o izvajanju tega programa s točno določenim številom posegov za posameznega izvajalca.

S tako jasno določenim številom posegov na izvajalca bodo po besedah ministrice lažje nadzorovali, ali so bili posegi tudi dejansko opravljeni. Ob tem je Kolar Celarčeva spomnila na poskuse skrajševanja čakalnih dob iz minulih let, ki po njenih besedah niso dali želenega učinka.

Nekateri izvajalci so se po besedah Tušarjeve že dobro prilagodili novemu načinu plačevanja, in pri teh pričakujejo, da poleti čakalnih dob ne bo več.

Vseh dogovorjenih dodatnih posegov pa ne bodo opravljali le javni zavodi, ampak jih bodo približno tretjino opravili koncesionarji. V prvem krogu pogovorov, ko so preverjali zmožnost za dodatne storitve le pri javnih zavodih, se je namreč izkazalo, da ti ne bi zmogli opraviti vsega.

Ministrica je danes pojasnila tudi odločitev vlade, da za čas do konca letošnjega leta odobri dvig cen zdravstvenih storitev izvajalcem. Spomnila je, da so se v preteklosti zaradi varčevanja v javnem sektorju cene zdravstvenih storitev znižale za 18 odstotkov. Ker je v ceno zdravstvene storitve vključen tudi strošek dela zaposlenih, vlada pa je v dogovoru s sindikati javnega sektorja za letošnje leto dogovorila višji regres ter sprostitev napredovanj, v ceni programa ni bil pokrit celoten strošek dela. Pojasnila je, da se cene dvigujejo samo začasno, da pokrijejo, kar je bilo izpogajano za plače in regres.

V prenizkih cenah nekaterih zdravstvenih storitev sicer ministrica vidi tudi enega od razlogov za dolge čakalne dobe, saj se izvajalci otepajo tistih storitev, za katere ne dobijo ustreznega plačila.