Ljudje s težavami v duševnem zdravju pogosto tudi ob dostojanstvo

Za tisoče ljudi po svetu s težavami v duševnem zdravju je boleče soočanje z diskriminacijo, marginalizacijo in s stigmatizacijo še vedno del vsakdana. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zato za letošnje geslo svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga zaznamuje 10. oktobra, izbrala Dostojanstvo v duševnem zdravju.

Namen gesla je opozoriti na kratenje človekovih pravic ljudem s težavami v duševnem zdravju. Poziv k spoštovanju njihovega dostojanstva prihaja tudi iz Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent, kjer poudarjajo, da življenje v institucijah ne omogoča ohranjanja človekovega dostojanstva.

Pravica ljudi s težavami v duševnem zdravju do dostojnega življenja naj se uresničuje z upoštevanjem njihovih pravic v politiki in zakonodaji, usposabljanjem strokovnih delavcev na področju duševnega zdravja, s spoštovanjem pravice do informiranih odločitev ter z vključitvijo v odločanje in javnimi kampanjami, sporočajo iz Šenta.

Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se pridružujejo pozivu WHO k zaščiti dostojanstva ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki so po njihovih navedbah še vedno pogosto odrinjeni, spregledani in deležni različnih oblik psihičnega nasilja. Letošnji svetovni dan duševnega zdravja so na NIJZ namenili mladim.

Na NIJZ namreč prepoznavajo otroke in mladostnike kot posebej ranljivo skupino z vidika duševnega zdravja. Med varovalnimi dejavniki, ki lahko krepijo njihovo duševno zdravje, izpostavljajo podporno družinsko okolje in varno odraščanje ter pridobivanje socialnih in komunikacijskih veščin.

Motnje hranjenja se lahko pojavijo že v osnovnošolskem obdobju

Odraščanje spremljajo številne stiske, ki včasih prerastejo tudi v duševne motnje. Med njimi so pogoste motnje hranjenja, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. V njihovem ozadju se po besedah Alenke Hafner z NIJZ običajno skrivajo težke duševne stiske, zavračanje samega sebe in slaba samopodoba.

Najbolj znane oblike motenj hranjenja so anoreksija, bulimija in prisilno prenajedanje. V zadnjem času se pojavljajo še nekatere druge, kot sta bigoreksija, to je obsedenost z mišičastim telesom, in ortoreksija, ki se kaže kot obsedenost z biološko čisto in neoporečno hrano. Motnje hranjenja se lahko pojavijo že v osnovnošolskem obdobju, več jih je med dekleti.

Posebnih raziskav, ki bi preučevale razširjenost anoreksije in bulimije v Sloveniji nimamo, določen vpogled v problematiko pa lahko predstavljajo podatki o prvem obisku pri osebnem zdravniku in zdravljenju v bolnišnicah. V obdobju 2005-2013 je bilo po besedah Hafnerjeve zaradi anoreksije in bulimije ter neopredeljenih motenj hranjenja 1109 hospitalizacij pri osebah starih od 7 do 49 let.

Večina bolnišničnih zdravljenj v opazovanem obdobju je bila zaradi anoreksije (71 odstotkov), zaradi bulimije pa le 29 odstotkov. Bulimija je sicer v populaciji pogostejša od anoreksije, vendar jo je zaradi normalne telesne teže precej težje prepoznati. Med zdravljenimi v bolnišnici so prevladovale ženske, ki jih je bilo 90 odstotkov.

Zdravljeni v bolnišnicah so bili najpogosteje stari od 15 do 19 let (43 odstotkov), 23 odstotkov pa jih je moralo v bolnišnico že med desetim in 14. letom, predvsem zaradi anoreksije. Kar 91 odstotkov vseh bolnišničnih zdravljenj je bilo v obdobju 2005-2013 pri osebah, starih od deset do 29 let, je pojasnila Hafnerjeva.

Za ljudi s težavami v duševnem zdravju nujno čim hitrejše zdravljenje

Boljše razumevanje motenj hranjenja pa je le ena od številnih aktualnih nalog na področju duševnega zdravja. Najpogostejše težave z duševnim zdravjem tako pri nas kot v svetu so med odraslimi anksiozne motnje, depresija ter stresne in t. i. somatoformne motnje. Za slednje so po besedah Helene Jeriček Klanšček z NIJZ značilne telesne težave, katerih izvor je v psihičnem počutju, a brez jasnih telesnih sprememb.

Svetovna zdravstvena organizacija si, kot navaja, prizadeva za politično in socialno vključenost ljudi s težavami v duševnem zdravju. "Pomembno je, da vsem, ki so že zboleli, omogočimo čim hitrejše zdravljenje in človeka dostojno življenje," je opozorila Jeriček Klanščkova.