Pijemo, umiramo in trpimo

Leta 2005 smo Zemljani po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) popili 6,1 litra čistega alkohola na osebo. Po podatkih je največ pivcev v Evropi in v nekdanji Sovjetski zvezi. Največ sicer popijejo Moldavci, saj vsak povprečno popije 18,2 litra, kar je dva litra več, kot popijejo Čehi, ki so na drugem mestu.

Več kot 10 litrov na leto popitega alkohola naj bi bilo v Moldaviji domačega izvora, ki je še posebej škodljiv za zdravje. Doma pridelana pijača naj bi predstavljala skoraj 30 odstotkov popite pijače na svetu.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da zaradi pitja alkohola na leto umre 2,5 milijona ljudi, kar je več smrtnih žrtev, kot jih povzročita aids in tuberkuloza.

''Številne države poznajo resne zdravstvene težave, ki jih povzroča pitje alkohola, in so že začele z določeni ukrepi, da bi preprečile zdravstveno in socialno ogroženost tistih, ki potrebujejo pomoč. Vendar je treba še veliko narediti, da bi zmanjšali število smrtnih žrtev in tistih, ki trpijo zaradi zlorabe alkohola,'' je povedal Ala Alwan, pomočnik generalnega direktorja za nenalezljive bolezni in duševno zdravje pri WHO.

Zloraba alkohola namreč močno vpliva na zdravje uživalca. Skoraj štirje odstotki vseh smrti so povezani z alkoholom. Večina ljudi umre zaradi poškodb, raka, kardiovaskularnih bolezni in ciroze jeter. Globalno, kar 6,2 odstotka vseh moških, umre zaradi alkohola, medtem ko je takih smrti pri ženskem spolu 1,1 odstotka. Samo v Rusiji in njenih nekdanjih državah zaradi pijače umre eden od petih moških. Letno zaradi vzrokov, povezanih z alkoholom, umre 320.000 mladih, starih med 15 in 29 let, kar je 9 odstotkov vseh smrti v tej starostni skupini.

Na žalost je še vedno premalo držav, ki uporabljajo učinkovite zakone, s katerimi želijo preprečiti smrti, bolezni in poškodbe zaradi zlorabe alkohola. Od leta 1999, ko je WHO začela opozarjati na zakone o alkoholu, je vsaj 34 držav prevzelo nekakšne oblike uradnih zakonov za zmanjšanje škodljive uporabe alkohola. Omejitve glede alkohola v prodaji in prometu so se povečale, vendar še vedno ni nobenih jasnih trendov glede večine preventivnih ukrepov. Večina držav ima namreč še vedno šibke alkoholne zakone in preventivne programe.

Analiza za leta od 2001 do 2005 je pokazala, da v ZDA, Evropi, vzhodnem Sredozemlju in zahodnem Pacifiku ljudje pijejo zmerno, porast pivcev pa so v teh letih zaznali v Afriki in jugovzhodni Aziji. Kljub svetovni razširjenosti pitja alkohola pa večina ljudi ne pije. Skoraj polovica vseh moških in dve tretjini žensk v letu 2005 ni pilo alkohola.

Zloraba alkohola je ena izmed štirih pogostih kritičnih faktorjev, skupaj s kajenjem, slabo prehrano in telesno neaktivnostjo, ki je posledica štirih glavnih skupin nenalezljivih bolezni, kot so kardiovaskularne bolezni, rak, diabetes in kronične bolezni dihal.