Ko prisilna sreča prestopi bregove

V decembrskem času praznovanj pogosto pozabljamo, da bistvo praznikov niso le nakupovanje, zabave in veseljačenje. Prazniki so predvsem dnevi, ki jih radi preživimo z družino in prijatelji. Prav to pa je tudi čas, ko lahko pride najbolj do izraza občutek, da nam nekdo ali nekaj manjka. Ta občutek je lahko povezan z neizpolnjenimi pričakovanji in neuresničenimi željami. Oglaševanje praznikov in z njimi povezanih popolnih trenutkov lahko še toliko bolj poudari pomanjkljivosti posameznikovega življenja in poveča občutek osamljenosti. Ta je lahko eden od dejavnikov tveganja, da se pojavi depresija.

Znanstveno ni dokazano, da je depresije med prazniki več, a ponavadi je sprožilec depresije občutek, da smo nekaj izgubili, na primer službo, samospoštovanje, socialne stike, poudarja psihologinja Vita Poštuvan. “Na razpoloženje ljudi v tem času med drugim vplivajo tudi pričakovanja, kaj naj bi v prazničnem obdobju počeli in kako naj bi se počutili. Vsi pričakujemo – ali pa nam vsaj mediji tako predstavljajo, da naj bi se počutili dobro, se veselili in skupaj s tistimi, ki jih imamo radi, preživljali prijeten čas. Vendar včasih teh pričakovanj ne dosežemo,“ opozarja Poštuvanova. Lahko se zgodi, da imamo občutek osamljenosti ali odtujenosti od svojih bližnjih, pravi in dodaja, da se zgodi tudi, da so družinska srečanja še dodaten vir stresa, predvsem tam, kjer so odnosi okrnjeni. Depresijo pa lahko sprožijo tudi finančne stiske.

Psihiater Borut Škodlar pravi, da so najpogostejši vzroki za depresijo med prazniki občutki osamljenosti, zapostavljenosti s strani bližnjih, prijateljev ali drugih pomembnih ljudi. “Velikokrat ne gre za objektivne razlike v socialnih stikih, ampak za subjektivno doživljanje ob koncu leta, ko delamo preglede in bilance. V tem času smo vsi bolj občutljivi glede pozornosti, naklonjenosti in bližine drugih ljudi. Poleg tega k dodatni depresivnosti v času praznikov prispevajo javne in z mediji podprte podobe srečnih in zadovoljnih ljudi, ki praznujejo v krogu prav tako srečnih in popolnih družin. Ta skoraj prisila sreče, užitka in ljubezni v tistih, ki tega ne zmorejo čutiti, vzbuja dodatno nelagodje,“ opozarja.

Kako lahko bližnji prepoznajo, da je oseba depresivna?

Znaki depresije se delijo na tri sklope, in sicer fizične spremembe, psihološki znaki in simptomi socialne narave. Poštuvanova razlaga, da depresija zelo neposredno vpliva na vsakdanjik osebe: vpliva na čustvovanje, na način razmišljanja in na telesno počutje. “Pri depresiji je značilno razmišljanje, da moramo ustreči drugim ali da nismo dovolj dobri. Včasih teh misli sami niti ne prepoznamo, vendar jih v zdravljenju (npr. pri psihoterapevtskem pristopu) lahko identificiramo in spreminjamo,“ pojasnjuje.

Škodlar pravi, da lahko opazimo predvsem spremembe v čustvenem odzivanju in vedenju naših bližnjih. Oseba lahko postane tiha, zadržana, odmaknjena, zaskrbljena in žalostna. Lahko nastopijo motnje spanja in apetita ter so utrujeni. Stvari, ki so jo prej veselile in zanimale, je ne pritegnejo več. “Zato lahko opuščajo dejavnosti, se ne družijo več toliko z vrstniki in postanejo glede prihodnosti pesimistični. Če pa opazimo, da določene dejavnosti, socialne stike in morda celo finančne zadeve dodatno urejajo in zaključujejo ter so nakazani kateri koli znaki poslavljanja, moramo biti posebej pozorni, saj gre lahko za samomorilno razmišljanje,“ opozarja Škodlar.

Pomagamo si lahko sami

Depresija ni nekaj brezizhodnega. Lahko si pomagamo sami. Pomembno pa je, da depresivna oseba pravočasno (po približno dveh tednih ponavljajočih se znakov) poišče zdravniško pomoč. Poštuvanova svetuje, naj se prizadeta oseba najprej obrne na osebnega zdravnika. Veliko pa lahko oseba naredi tudi sama, treba pa je biti informiran o depresiji, saj to pomaga razumeti motnjo, podarja. “Pomembno je, da si vzamemo čas zase in se poskušamo motivirati za aktivnosti, ki so nas veselile v preteklosti. Pomembno je, da začnemo z majhnimi stvarmi in da pri njih vztrajamo tudi, če takojšnjega veselja ni. Med temi so predvsem dobrodošle telesne aktivnosti in naši hobiji,“ pojasnjuje in dodaja, da je pri okrevanju neprecenljiva opora drugih. “Svojcem svetujemo, da osebo spodbujajo k zdravim navadam, k pogovoru in iskanju pomoči. Je pa za svojce to včasih kar naporno, saj se lahko takšna oseba umika stran od drugih, ji ni do pogovora in se zapira vase. Pomembna je prava mera vztrajnosti – ko osebo spodbujamo k (še tako majhnim) aktivnostim in potrpežljivosti,“ svetuje psihologinja.

Škodlar izpostavlja, da lahko sami opazimo znake sprememb, torej tudi znake depresije. A pri prepoznavanju lastnih značilnosti in vzorcev smo velikokrat pristranski. Zato je dobro, če nam pri tem pomagajo drugi ljudje. “Ni pa samoumevno, da opažanje in pripombe drugih tudi sprejmemo, upoštevamo in iz njih delujemo. Torej bližnji in prijatelji lahko naredijo predvsem to, da sočutno in taktno posredujejo svoja opažanja prizadetemu,“ svetuje Škodlar in dodaja, da si lahko človek sam najbolje pomaga predvsem s tem, da se pogovori s tistimi, ki jim zaupa, s tem podeli svojo stisko in skupaj presodijo, če je potrebna kakšna dodatna pomoč.

Živeti moramo zdravo

Depresiji se lahko tudi izognemo, če se le znamo soočiti s stresom in skrbimo za zdrav življenjski slog, pravi Poštuvanova. Pomagajo nam lahko prijatelji, družina in drugi ljudje, ki so nam v podporo. S pogovorom o težavah se lahko razbremenimo in dobimo ideje, kako reševati težave. Pomembno je, da smo dovolj telesno aktivni, skrbimo za telo, se naučimo izražati čustva na konstruktiven način, vzdržujemo svoje hobije in samospoštovanje. “Vedno se mi zdi pomembno poudariti, da naj čim več raziskujejo in odkrivajo, kaj jim v življenju daje zagon. To je tisto, kar nam pomaga tudi v stresnih in težkih situacijah,“ še svetuje Poštuvanova.

Škodlar pa opozarja, da depresije včasih ni mogoče preprečiti, ker vznika iz globljih plasti človekovega doživljanja ter je lahko dedno pogojena. Tudi on pravi, da so strategije, ki so učinkovite pri preprečevanju in tudi zdravljenju depresije, vzdrževanje dnevno-nočnih ritmov, to je predvsem dovolj spanja ponoči, redna telesna aktivnost, kakovostni socialni stiki ter dejavnosti, ki človeku prinašajo veselje, užitek in sproščenost.

Po uspešnem okrevanju lahko spremenimo pogled na svet

Če depresije pravočasno ne opazimo in je ne zdravimo na primeren način, lahko to vodi v bolj dolgotrajno, kronično obliko depresije. Lahko se konča tragično. “Vendar je potrebno vedeti, da je depresija ozdravljiva bolezen. Ljudje, ki so uspešno okrevali za depresijo, pogosto povedo, da je to bila priložnost, da so spremenili svoj način razmišljanja in da sedaj – po uspešnem okrevanju – bolj zavestno skrbijo zase, za svoje hobije in da hkrati gojijo dobre odnose z drugimi,“ je zaključila Poštuvanova.

Posledice depresije tudi zmanjšajo kakovost življenja in zapletejo odnose med osebami, kar je lahko boleče za posameznika in ljudi, ki ga obkrožajo. “Poleg tega lahko človek opušča dejavnosti in projekte, ki so zanj dolgoročnega pomena, v skrajnem primeru pa lahko depresija vodi do popolne odpovedi psihosocialnega funkcioniranja in celo samomora,“ pa opozarja Škodlar.

Mnogi starši med prazniki ves čas hitimo, pri čemer pozabljamo, da to zelo slabo vpliva na naše otroke. Da bi bili prazniki karseda umirjeni in lepi, vam ponujamo nekaj nasvetov.