Spodbudno: kajenje med mladimi ni več 'in'

V Sloveniji vsak dan zaradi posledic kajenja umre 10 oseb, vsako leto izgubimo pet odstotkov BDP, vsakih 10 let pa toliko prebivalcev, kolikor jih je v Celju. To so le nekateri podatki, ki prikazujejo, kako resen družben problem predstavlja kajenje. Danes je namreč svetovni dan brez tobaka, ministrstvo za zdravje pa je že začelo s postopkom prenosa nove tobačne direktive, ki je stopila v veljavo 19. maja 2014, v našo zakonodajo.

S to direktivo prihajajo naslednje novosti:

- prepoved značilnih okusov cigaret, kot sta mentol ali vanilja
- velika slikovna zdravstvena opozorila
- strožji ukrepi za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki ter
možnost prepovedi prodaje tobačnih izdelkov preko interneta

Predlog novega zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki bo vključeval tudi direktivo, bo javnosti predstavljen jeseni, medtem ko je rok za prenos direktive v našo zakonodajo 20. maj 2016.

Na sredinem posvetu so sicer poudarili, da letos obeležujemo tudi 10. obletnico okvirne konvencije WHO za nadzor nad tobakom. Dokument je sprejelo 50 od 53 držav članic v regiji, kljub temu pa večina držav zavez iz dokumenta še ni implementirala v celoti. Dolgoročna vizija za evropsko regijo je, da bi bila to regija brez s tobakom povezanih bolezni, smrtnosti in zasvojenosti, žal pa v Sloveniji še vedno kadi četrtina odraslih.

Vendarle je zaznati pozitiven trend

V najnovejši raziskavi so ugotovili, da so med mladimi zaznali zmanjšanje kajenja. Večina kadilcev sicer začne kaditi do 25. leta starosti, torej še kot mladostniki ali mladi odrasli. "Po podatkih iz raziskave v letu 2011 in 2012 kadi vsak četrti Slovenec, star 15 do 64 let, med njimi več moških kot žensk. Spodbudni so zadnji podatki med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, saj se je med 2010 in 2014 razširjenost kajenja pomembno zmanjšala. Po podatkih iz leta 2014 vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi vsak sedmi 15-letnik, vsak šesti pa je prvič kadil v starosti 13 let ali manj," je dejala Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po njenem mnenju lahko te spremembe najverjetneje pripišemo predvsem znatnejšim zvišanjem obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov v zadnjih letih.

Vendar pa Slovenija že od leta 2007, razen višanja obdavčitve, ni sprejela novih ukrepov nadzora nad tobakom. Zato na področju nadzora nad tobakom v zadnjem obdobju Slovenija zaostaja za drugimi evropskimi državami. Tobačna industrija ima v Sloveniji še vedno veliko preveč možnosti za marketing tobačnih izdelkov oziroma spodbujanje začetka kajenja in zmanjševanje opuščanja kajenja. "V Sloveniji za znižanje deleža kadilcev in zmanjšanje škodljivih posledic rabe tobaka čim prej potrebujemo strožje ukrepe nadzora nad tobakom. Poleg tistih, ki jih prinaša nova evropska direktiva na tem področju, so med ključnimi ukrepi nadaljnje znatno višanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov, popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, enotna embalaža, zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnim, strožje izvajanje zakonodaje in višje kazni za kršitve," opozarja Koprivnikarjeva.

Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu

Poleg tega škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Povezano je z razvojem številnih vrst raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter drugih bolezni. V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju tobaka, umre 10 oseb, četrtina od teh že pred 60. letom starosti. Stroški zdravljenja bolezni, zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi kajenja predstavljajo okoli pet odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, kar je znatno več, kot država pridobi iz tobačnih trošarin.

Opuščanje kajenja je koristno za zdravje v kateremkoli obdobju življenja

Več kot polovica kadilcev želi prenehati s kajenjem, veliko jih v prvih nekaj poskusih ni uspešnih, zato jim je na voljo pomoč pri opuščanju kajenja. "Programi opuščanja kajenja potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbližji zdravstvenovzgojni center in ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja. Na voljo je tudi svetovalni telefon, kjer svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci, in deluje vsak delovnik med 17. in 20. uro. Telefonska številka je objavljena tudi na embalaži tobačnih izdelkov. Vse omenjene vrste pomoči so brezplačne," je na posvetu povedala Tadeja Hočevar z NIJZ.

Na svetovalnem telefonu uporabniki dobijo informacije o škodljivostih kajenja, prednostih ne-kajenja, metodah opuščanja kajenja, ki so v Sloveniji na voljo, kam se obrniti po pomoč, informacije o tem, kako opustiti kajenje, izvaja pa se tudi podpora v času opuščanja kajenja in podpora v času vzdrževanja abstinence. Pri spodbujanju opuščanja kajenja sodelujejo tudi nevladne organizacije, ki izvajajo programe opuščanja po celi Sloveniji.

Na strani mednarodne organizacije SmokeFree Partnership so objavili interaktivni zemljevid, ki prikazuje, koliko so posamezne države, ki so članice združenja, naredile v boju proti kajenju in sledile globalnim ciljem. Najslabše (obarvane z rdečo barvo) so se uvrstile Češka, Romunija, Grčija, Avstrija in Slovaška, najbolje pa Irska, Velika Britanija, Španija, Madžarska, Latvija, Islandija, Litva, Malta, Norveška in Turčija.