HPV: Dvigniti je treba precepljenost deklic, ne dečkov

Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) je nedavno posodobil smernice cepljenja proti okužbam s HPV.

Prve smernice so bile izdane leta 2008, od takrat pa so bile na področju zaščite in preprečevanja okužb s HPV narejene nove raziskave, ki so podale nove ugotovitve, pa tudi v večini držav EU so programe cepljenja že uvedli.

Program cepljenja proti HPV je uveden v 19 državah EU. To so Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Grčija, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija, medtem ko je Malta v procesu uvajanja cepljenja 12-letnih deklet.

Čeprav se sistem financiranja cepljenja po teh državah razlikuje, pa večini držav stroške krije država oz. javna sredstva. Izjeme so le Avstrija, kjer cepivo v celoti krijejo starši, ter Belgija in Francija, kjer cepivo delno krije država.

V Avstriji priporočajo cepljenje tudi dečkom

Avstrija se od ostalih držav razlikuje tudi v tem, da v tej državi priporočajo cepljenje tudi dečkom. A ECDC v posodobljenih smernicah priporoča, da je cepljenje deklet proti okužbam s HPV bolj stroškovno učinkovito kot cepljenje fantov.

Cepljenje dečkov je bilo dokaj odprto vprašanje vse od začetka uvajanja cepljenja proti HPV v evropskih državah leta 2006. Študije so sicer pokazale, da cepljenje proti HPV omogoča vsaj enako, če ne boljšo zaščito proti okužbam kot pri deklicah, ter da je cepljenje fantov smiselno zaradi t. i. čredne imunitete.

Vendar pa je osebna korist cepljenja za moške v smislu preprečevanja raka razmeroma nizka, ugotavljajo v ECDC. Zaradi okužb s HPV moški namreč najpogostejše zbolevajo za anogenitalnimi bradavicami, medtem ko je pojavnost rakov, ki so povezani z okužbami s HPV in lahko tudi prizadenejo moške, kot so rak penisa, glave in vratu, redkejša.

Tako direktor ECDC Marc Sprenger ugotavlja, da je "boljša naložba javnih sredstev v osredotočanju na cepljenje vseh deklet". Ob tem je dodal, da se lahko stroškovna učinkovitost cepljenja dečkov ponovno oceni, ko se bodo cene cepljenja bistveno znižale.

"Države naj se bolj osredotočajo na dvigovanje precepljenosti deklic"

Tako smernice ECDC nalagajo, naj se države bolj osredotočajo na dvigovanje precepljenosti deklic. Kljub temu da večina teh držav zagotavlja cepivo za brezplačno, je stopnja precepljenosti načeloma nižja od pričakovane. V letu 2010 sta tako le Portugalska in Velika Britanija presegli precepljenost 80 odstotkov deklet.

Med dejavniki, ki upočasnjujejo dvig deleža precepljenosti na zadovoljivo raven, so stroški cepiva v tistih državah, kjer je samoplačniško, ter režim cepljenja s tremi odmerki v šestih mesecih.

A tudi režim cepljenja bi se lahko glede na rezultate nekaterih raziskav spremenil, s tem pa tudi znižali stroški. Rezultati neke klinične študije, ki jo v poročilu omenja ECDC, namreč kažejo, da po šestih letih po cepljenju ni bilo bistvenih razlik v odpornosti pred virusi HPV pri tistih udeležencih raziskave, ki so prejeli enega, dva ali pa tri odmerke. A ECDC tudi v tokratnih smernicah ostaja pri priporočilu, da se ohrani enak postopek cepljenja, in sicer trije odmerki v šestih mesecih, saj je za morebitno spremembo potrebnih več raziskav, ki bi potrjevale to ugotovitev.

Večinoma pa je nizka precepljenost deklic posledica percepcije nekaterih staršev in delavcev v zdravstvenem varstvu, da bo cepljenje proti HPV vplivalo na spolno obnašanje najstniških deklet.

Cepivo ne zdravi obstoječih okužb

Rutinsko cepljenje je primarno namenjeno dekletom, starim med 10 in 14 let, saj je cepivo klinično dokazano najbolj učinkovito, če je uporabljeno še pred začetkom spolne aktivnosti. A je že 10 evropskih držav uvedlo tudi program brezplačnega prostovoljnega cepljenja za starejše najstnice in mlajše ženske. Vseeno pa cepivo ne zdravi obstoječih okužb, zato smotrnost cepljenja starejših deklet in žensk še ni jasna.

Prav tako še ni jasno, kako je z odpornostjo proti okužbam s HPV po devetih letih od cepljenja ter ali bodo v prihodnosti morale ženske za ohranitev odpornosti prejeti poživitveni odmerek cepiva.

Stroškovna učinkovitost

ECDC v poročilu tudi objavlja raziskave o razlikah v stroškovni učinkovitosti med dvo- ali štirivalentnim cepivom. Študije kažejo, da bi glede na nove podatke o finančnem bremenu zdravljenja genitalnih bradavic moral odmerek dvovalentnega cepiva stati med 20 in 42 evrov manj kot odmerek štirivalentnega, da bi se ta nakup izplačal.

Dvovalentno cepivo namreč preprečuje okužbe s tistimi virusi HPV, ki povzročajo raka na materničnem vratu, štirivalentno cepivo pa ščiti pred tistimi virusi HPV, ki povzročajo raka na materničnem vratu, in tudi pred predrakavimi spremembami zunanjega ženskega spolovila, predrakavimi spremembami nožnice in genitalnimi bradavicami.