V zadnjih letih je Seralini s svojimi študijami in izjavami razjezil velik del industrije GSO pa tudi akademske sfere. Zaradi – po njegovem mnenju neupravičenih – kritik, je že bil tudi protagonist sodnih sporov. Konec lanskega leta se je z zmago končala njegova tožba zoper revijo Marianne in kritičen članek za katerega se je izkazalo, da je očitek o "znanstveni" prevari zrasel na zeljniku nekdanjega lobista tobačne industrije.
Naj bo Seralini plačan aktivist ali znanstvenik v hudem boju z multinacionalkami, te dni se je spet postavil v središče pozornosti. Tako, da je obudil eno prvih "velikih zgodb o GSO v Evropi". In sicer boj nemškega kmeta Gottfrieda Glöcknerja z družbo Syngenta, ker bi naj njihova gensko spremenjena koruza Bt176 zaradi (pre)dolgega uživanja pomorila njegove krave mlekarice.
Seralini je v članku, ki so ga kritiki znova ocenili kot psevdoznanost, strnil pričevanja kmeta in laboratorijske analize iz obdobja škandala, ter znova pozval k večji transparentnosti toksikoloških študij GSO, preden so ti dovoljeni za pridelavo in prodajo na trgu, pozval je tudi k doslednemu označevanju GSO in doživljenjske študije, ko gre za preverjanje vpliva GSO in insekticidov, ki so jih te rastline sposobne proizvesti.
Seralini namreč trdi, da je v primeru Glöckner mogoče zaključiti, da je bila za smrt krav na posestvu ob odsotnosti drugim možnih dejavnikov, kriva gensko spremenjena koruza, ki je "povzročila dolgoročen toksični efekt na živalih", ki se ga sicer na intenzivnih kmetijah le redko opazi zaradi hitrega menjavanja živali v čredi, četudi pride do podobnega pojava pa se ga ne pripiše GSO, saj hrana za živali ni ustrezno označena.
Syngenta je sicer vseskozi vztrajala, da je bila sporna koruza ustrezno testirana, možnost, da bi bila kriva za pogine, naj sploh ne bi obstajala. A Seralini trdi, da je eden od avtorjev članka kot strokovnjak francoske vlade imel dostop do testov, ki jih je predložila družba in iz katerih je bilo razvidno, da so teste opravili tako, da so le dva tedna izključno s to koruzo hranili 4 krave, eno izmed njih, ki je vmes poginila, pa so črtali iz protokola.
Od kmeta do aktivista – zgodba Gottfrieda Glöcknerja
Pred slabima dvema desetletjema je bil nemški kmet Gottfried Glöckner goreč podpornik uvajanja novih tehnologij v kmetijstvo. Eko kmetovanje ga ni nikoli zanimalo. Bil je konvencionalen pridelovalec, ki je uporabljal umetna gnojila in škropiva, prehranske dodatke za živali.
In ko je EU leta 1997 izdala dovoljenje za gensko spremenjeno sorto koruze, je na svoje njive začel sejati koruzo Bt176, proizvajalca Syngenta. Znanstveniki so omenjeni sorti, ki jo je bilo nekaj let kasneje spet prepovedano saditi v Evropi, dodali gen, ki je rastlini omogočil proizvodnjo insekticida, ki je pokončal koruzno veščo.
Nemški Spiegel ga je v obsežnem prispevku leta 2004 poimenoval za "misijonarja genske tehnologije". Sam je priznal, da je verjel prav vsem obljubam – manjša obremenitev okolja, višji hektarski donosi, posledično bolj učinkovito kmetovanje in več denarja zanj. Kmalu je bila to edina sorta, ki jo je prideloval, pridelek pa je večinoma šel za hrano živali na kmetiji – v obliki silosa in zrn.
V začetku leta 200, tako navaja Spiegel, je bil v zvezi z gensko spremenjeno koruzo prepričan, da ve, kaj so njene prednosti in kaj neupravičeni pomisleki, s katerimi nasprotniki strašijo ljudi. Navsezadnje je šlo za koruzo, ki jo gojijo tudi v ZDA in Kanadi, z mlekom in mesom njegovih živali ni bilo nič narobe. GSO koruzo je v hrano svojih 60 holštajnskih krav mlekaric dodajal postopoma. Najprej malo, leta 2000 pa je to postala njihova edina hrana.
Preobrazba od kmeta, ki je preizkušal novosti, do aktivista Greenpeacea se je začela, ko je istega leta čistil hlev in ugotovil, da ima nekaj krav drisko, v mleku je opazil kri, živali so mučili krči. Veterinar ni imel ne odgovorov ne primerne pomoči. V enem poletju je kmetu poginilo pet krav, kar je – kot skrben kmet – doživel kot osebni neuspeh.
Zakopal se je v laboratorijske analize, zanje v letu dni zapravil 10.000 evrov, in v svoje vodenje kmetije ter ugotovil, da se je v vsem času spremenilo le eno. V prehrano živali je uvedel GSO koruzo. Ko je kasneje novinarjem razlagal, da je očitno kar sam zastrupil svoje krave, je bilo to spoznanje problematično tudi zanj samega.
Še bolj problematično je bilo dokazovanje, da so pogini krav posledica več let uživanja GSO. V naslednjih letih je Glöcknerju propadel zakon, zapadel je v dolgove in sodni boj. Syngenta je vsakršno krivdo vseskozi zanikala. So pa v začetku kmetu nakazali okoli 42.000 evrov. Kot je za Spiegel pojasnil prvi mož njihove nemške izpostave že leta 2004, denar ni bil nikakor namenjen poskusu, da ga utišajo, kaj šele, da bi pomenil priznanje krivde. Menda zgolj zato, ker so se "počutili pomagati nekdanjemu dobremu poslovnemu partnerju".
Vmes je kmet srečal aktiviste Greenpeacea, ki so "očistili" njegova polja, on pa je začel slediti njihovim načelom. A na stran Syngente je na primer stopil tudi znanstvenik Hans-Jörg Buhk, raziskovalec pri Robert-Koch-Institut. Ta je novinarjem zatrdil, da je gensko spremenjena koruza varna, dejstvo, da je Glöckner svoje krave z njo hranil dlje kot kateri koli znanstvenik, ki je izvajal preizkuse varnosti pa ocenil za nepomembno.
Glöckner svojega prav na sodišču sicer ni nikoli dokazal. Zaradi tehnične napake je primer leta 2009 na sodišču padel, je pa moral Glöckner za zapahe, ker naj bi bil nasilen do nekdanje žene. Njegovi podporniki verjamejo, da ni bilo naključje, da je bila ta obtožba zoper njega vložena prav v času, ko je zavrnil denarno poravnavo s Syngento.
V intervjuju za enega od nemških medijev maja lani je Glöckner dejal, da ga je predstavnik korporacije sredi boja kar naravnost vprašal, "kako pa kaj njegov zakon". "Rekel sem mu, da nisem poročen s Syngento," pravi kmet, a dodaja, da je že kmalu ugotovil, o čem je bilo govora, ko je njegova nekdanja soproga naenkrat imela novega odvetnika z novim arzenalom obtožb.
Kljub temu Glöckner trdi, da mu ni žal za boj s korporacijo. Navsezadnje je bil, kot pravi, njegov cilj dokazati, da "ima genska tehnologija določene težave".
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.