Da je 2,4-diklorofenoksična kislina, znana kot aktivna sestavina herbicidov 2,4-D najbrž vse prej kot zdravju neškodljiva, je že dolgo predmet debate. Še posebej v Evropi, kjer je Evropska agencija za varnost hrane bila zaprošena, da ponovno oceni varnost uporabe te snovi.
Nov dokaz, da tveganje najbrž ni zanemarljivo, je odločitev Svetovne zdravstvene organizacije, da 2,4-D doda na seznam potencialno rakotvornih snovi. To je sicer stopnjo nižje od "verjetno kancerogena snov", a dve kategoriji višje kot "snov najbrž ni kancerogena".
Odločitev so še posebej težko pričakovali v ZDA, kjer se bije boj med tistimi, ki menijo, da bi morali uporabo 2.4-D omejiti in prehrambeno industrijo, ki trdi, da je herbicid pomemben za pridelavo, zato ga ne bi smeli omejevati.
V ZDA, kjer cveti uporaba škropiv, je to že druga odločitev proti njihovim aktivnim sestavinam, potem ko je marca padla sodba, da je "potencialno kancerogen" tudi glifosat – ključna sestavina Monsantovega škropiva Roundup.
Odločitev glede 2.4-D je prišla kmalu potem, ko je družba Dow AgroSciences poslala na trg nov herbicid, v katerem sta obe omenjeni sestavini – tako 2,4-D kot glifosat. V podjetju še naprej trdijo, da je izdelek kvaliteten, sklicujejo se na lastne študije, po katerih povezava z rakom ni statistično pomembna.
2,4-D je svet spoznal leta 1945, od takrat pa pa široko uporabljajo za zatiranje plevela v kmetijstvu, gozdarstvu in celo na urbanih področjih.
Prepovedi uporabe v ZDA sicer kljub novim spoznanjem ne pričakujejo, zaskrbljeni pa so tudi v Evropi, še posebej zaradi pogajanj o TTIP med Evropo in ZDA. Medtem ko zagovorniki sporazuma trdijo, da bo nadzor nad kemikalijami ostal enak, se namreč nasprotniki bojijo prihoda ameriških praks, po katerih je za razliko od evropskih potrebno dokazati, da je nekaj nevarno, šele nato sledi umik. Medtem ko Evropa najprej zahteva dokaz varnosti.
Prevzemna ponudba prenizka
Si bo pa najbrž marsikdo oddahnil ob novici, da je švicarska Syngenta AG zavrnila 45 milijard dolarjev težko prevzemno ponudbo Monsanta.
Menijo, da bi jim prevzem, ki menda tudi podcenjuje vrednost družbe, prinesel težave, poroča Wall Street Journal.
V Monsantu so zatrdili, da bi to "družbama prineslo vzajemne koristi".
Veliko pa je bilo ljudi, ki so se vprašali, kaj bi takšna združitev prinesla. Popolno monopolno obvladovanje kmetijske pridelave, pravijo, saj bi se združila dva že tako velika monopolista - proizvajalec semen in proizvajalec škropiv in gnojil.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.