FIT 24UR

Dolgotrajno dojenje pri otroku občutno poveča možnosti za nastanek kariesa

Washington / Pelotas / Porto Alegre, 04. 07. 2017 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Dolgotrajno dojenje za več kot dvakrat poveča možnosti za nastanek kariesa pri otrocih, je pokazala najnovejša študija, ki so jo v Braziliji izvedli znanstveniki avstralske univerze. Raziskovalci sicer verjamejo, da takšna povezava obstaja le, kadar so tudi druge okoliščine, v katerih otroci odraščajo, 'manj zdrave'.

Znanstvena študija, ki jo je pred kratkim objavila revija Pediatrics, je pokazala, da se možnosti za nastanek kariesa pri otrocih, ki jih matere dojijo dve leti ali več, občutno povečajo, poroča CNN.

23,9 odstotkov otrok, ki so jih matere dojile 24 mesecev ali več, je imelo hujše oblike kariesa.
23,9 odstotkov otrok, ki so jih matere dojile 24 mesecev ali več, je imelo hujše oblike kariesa. FOTO: Thinkstock

Raziskovalci so v brazilskem mestu Pelotas več let spremljali navade, povezane z dojenjem pri 1.129 otrocih. Približno četrtino otrok so matere dojile 24 mesecev ali več. Pri petih letih starosti so ti otroci nato obiskali zobozdravnika, ki je podrobneje analiziral stanje njihovih zob. 23,9 odstotka jih je imelo hujše oblike kariesa, 48 odstotkov pa vsaj en s kariesom obolel mlečni zob. Pri otrocih, ki so jih matere dojile dve leti ali dlje, so bile možnosti za nastanek kariesa za kar 2,4-krat večje kot pri otrocih, ki so jih dojile manj kot leto dni.

Pogosto in nočno dojenje otežujeta čiščenje zob

"Za takšno povezavo obstaja več razlogov," pravi Karen Peres, vodja študije in izredna profesorica na Univerzi v Adelaidu v Avstraliji. "Otroci, dojeni več kot 24 mesecev, so ponavadi tisti, ki jih matere dojijo 'na zahtevo'. Večja pogostost dojenja in nočno dojenje pa otežujeta čiščenje zob," ponazarja raziskovalka. Približno četrtina otrok se je dojila 24 mesecev ali več.

Pri otrocih, ki so jih matere dojile dve leti ali dlje, so bile možnosti za nastanek kariesa za kar 2,4-krat večje, kot pri otrocih, ki so jih dojile manj kot leto dni.
Pri otrocih, ki so jih matere dojile dve leti ali dlje, so bile možnosti za nastanek kariesa za kar 2,4-krat večje, kot pri otrocih, ki so jih dojile manj kot leto dni. FOTO: Thinkstock

Z rezultati raziskave se je seznanila tudi Márcia Vitolo, profesorica zdravstvenih ved na Zvezni univerzi za zdravstvene vede v Porto Alegreju v Braziliji. Tudi ona verjame, da pogosto dojenje, kasneje pa velika količina zaužitega sladkorja, vpliva na takšne rezultate. Vitolova sicer v tej študiji ni sodelovala, je pa podobno študijo pred časom opravila tudi sama.

"Verjamem, da obstaja povezava med dojenjem in kariesom, kadar so tudi druge okoliščine manj zdrave - kot je na primer pogosto dojenje, kasneje pa tudi uživanje zelo sladke hrane, celo sladkarij," je dejala Vitolova.

Je pa študija pokazala tudi povezavo med slabšimi socialno-ekonomskimi okoliščinami, v katerih otrok živi, ter tveganjem za nastanek kariesa. Če je družina denimo imela nižje dohodke ali pa mati nižjo izobrazbo, je bilo tako splošno zdravstveno stanje otrok kot tudi zdravstveno stanje njihove ustne votline slabše.

Povezava med dolgotrajnim dojenjem in kariesom po mnenju raziskovalke Márcie Vitolo obstaja, kadar so tudi druge okoliščine 'manj zdrave'.
Povezava med dolgotrajnim dojenjem in kariesom po mnenju raziskovalke Márcie Vitolo obstaja, kadar so tudi druge okoliščine 'manj zdrave'. FOTO:

Márcia Vitolo je podobno študijo že pred časom opravila v brazilskem Porto Alegru in že takrat prišla do zelo podobnega zaključka - možnosti za nastanek kariesa pri otrocih, dojenih več kot 24 mesecev, so kar dvakrat večje. Podobni raziskavi so v preteklosti prav tako izvedli znanstveniki v Nemčiji in Italiji, in tudi tam so povezavo med dolgotrajnim dojenjem in kariesom potrdili.

Vodja objavljene študije Karen Peres ob tem sicer izpostavlja, da bi bilo kakršne koli vzporednice z otroki drugod po svetu preuranjeno vleči.  "Rezultate bi zaenkrat lahko posploševali le na populacijo s podobnimi vzorci dojenja," je poudarila Peresova.

Dojenje ima na zdravje otrokovih zob tudi pozitive učinke

Sicer pa je po mnenjih strokovnjakov zelo pomembno izpostaviti tudi pozitivne učinke, ki jih ima dojenje na zobe. Neka druga študija Peresove je namreč pokazala, da imajo dojenčki, ki jih matere dojijo le šest mesecev, za kar 72 odstotkov manj težav z zobmi. Dojenje lahko hkrati zmanjša tveganje za nastanek tako imenovanega odprtega ugriza, ki nastane kot posledica dolgotrajne uporabe dude. Do tega prihaja predvsem takrat, kadar se dudo oziroma stekleničko uporablja vsepovprek oziroma prepogosto.

Ameriška akademija za pediatrijo dojenje sicer priporoča tudi po dopolnjenem prvem letu starosti, kadar to želita tako otrok kot mati. Svetovna zdravstvena organizacija pa dojenje priporoča tudi po dveh letih. Po njihovih navedbah namreč obstajajo koristi tako za mater kot otroka. Materino mleko otroku zagotavlja osnovne hranilne snovi za rast in razvoj, hkrati pa zmanjšuje tveganje za nalezljive bolezni, ušesne bolezni in drisko. Materi lahko dojenje pomaga pri hitrejšem doseganju prednosečniške teže ter zmanjšuje tveganje za nastanek raka na jajčnikih in dojkah.

Dojenje sicer zmanjša tveganje za nastanek tako imenovanega odprtega ugriza, ki nastane kot posledica dolgotrajne uporabe dude.
Dojenje sicer zmanjša tveganje za nastanek tako imenovanega odprtega ugriza, ki nastane kot posledica dolgotrajne uporabe dude. FOTO: Thinkstock

Raziskovalci ameriška akademije za pediatrijo pravijo, da proti dojenju pravzaprav obstaja zelo malo razlogov. Pred dojenjem pa v vsakem primeru priporočajo posvet z zdravnikom.

Preprečevanje zobne gnilobe pri majhnih otrocih

Zobozdravnica in tiskovna predstavnica ameriškega združenja za zobozdravstvo Ruchi Sahota pa poudarja, da je pri vseh prednostih in slabostih dojenja najpomembnejša stvar, ki jo lahko mati stori, še zmeraj ustrezna nega otrokovih zob in posledično zgodnje preprečevanje kariesa.

"Tudi materino mleko namreč vsebuje sladkor, ravno zato ga imajo otroci tako radi, " pravi zobozdravnica. "Matere naj zato poskrbijo, da po hranjenju dojenčku zmeraj z vlažno krpo nežno očistijo dlesni. Ko pa se prično pojavljati prvi zobki, pa jim te redno čistijo z zelo majhno količino zobne paste."

Pomembni so tudi zgodnji obiski zobozdravnika. Sahota priporoča, da starši z otrokom zobozdravnika obiščejo takoj, ko se pojavi prvi zob. Prav tako pa naj starši skrbijo tudi za higieno in zdravje svojih zob, še posebej, če jedo z istim priborom kot otrok. Bakterije, ki povzročajo karies, na tak način namreč zanesejo v otrokova usta.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Jarej
05. 07. 2017 17.30
Ja zato so skoraj vsi dedki na stara leta brez lastnih zob.
METKA102
04. 07. 2017 16.00
+4
Zobje začnejo rasti tam okrog šestega meseca in do enega leta jih ima vsak že kar nekaj. Verjetno je narava poskrbela, da takrat lahko otrok začne jesti razno hrano, ker jo že lahko grize. Dojenje ni več nujno potrebno.
LudiJoža
05. 07. 2017 08.45
-2
In po cem sklepas, da se ob trdi hrani naj ne bi vec dojil otrok? Simpanzi dojijo do četrtega leta...
Apostol1
04. 07. 2017 14.07
+1
Ne vem če to ravno drži ,ker če pomislim na črnce v Afriki jih matere sicer verjetno ne vse tudi kar dolgo dojijo in večina teh možakarjev in žensk ima na splošno zobje o katerih belci in spet ne povsod samo sanjajo.
LuckyBastardo
04. 07. 2017 09.37
+10
Haha, ko podjetja za otroško hrano ( aptimil....) plačajo novinarje za tako izmišljotino. Moj sinek je bil dojen samo 3 mesece, vsi imamo dobre zobe le on ne! Da ne govorim da mu 2 sploh niso zrastle in da so stalni zobje rastli med mlečne ki se sploh niso majali. Tolko o prekratem dojenju.
BaGr67
04. 07. 2017 11.17
+4
To je pa čisto odvisno od otroka..Moja2 imata lepe zobe kljub temu, da nista bila dolgo dojena...Pa cuclja tudi nobeden ni maral..Odvisno je pa tudi od higijene in prehranskih navad.
StašaLoko
04. 07. 2017 08.52
+11
Kar se tiče zob. Najprej je genetika in šele potem je vse ostalo. Zakaj narodi na južni polobli skoraj ne poznajo kariesa.
Lev07
04. 07. 2017 10.16
+6
Ramzess
04. 07. 2017 16.57
-1
V njihovi vodi in pasti za zobe ni fluora, baje glavni vzrok kariesa in uničenih zob.
Mottodedi
04. 07. 2017 08.32
+17
Razni lobiji financirajo "znanstvenike", da ugotovijo kako jim narediti reklamo za njihovo baržo......
LudiJoža
04. 07. 2017 08.20
+22
Ja. Nedojenje pa vse ostale bolezni.