Barbara iz Ljubljane je povedala, da sta si z možem Gregom od nekdaj želela otroka. Njej je bilo za spol vseeno, Grega pa se je vedel tako, kot da deklici sploh ne obstajata. Ko je pri 24 letih zanosila, je bil Grega navdušen. Božal jo je po trebuhu, se pogovarjal z nerojenim otrokom, kot da je sin, in mu govoril, kaj vse bosta počela in česa ga bo naučil.
Ko ga je vprašala, kako je lahko tako prepričan, da bo fantek, je le zamahnil z roko in dejal, da drugače ne more biti. A je bilo. Rodila se jima je deklica Sara.
"Ni skrival razočaranja, ko je prišla na svet. Le osuplo je gledal, zdaj njo, zdaj mene in ni mogel verjeti, da sva dobila hčerko. Meni je bilo vseeno. Takoj sem jo vzljubila," je povedala Barbara.
Toda pri Gregu ni bilo tako. Ni si predstavljal življenja, družine brez sina. Sin bi mu pomenil vse. Sare prve mesece niti enkrat ni vzel v naročje. Barbara je nesrečna. Bolelo jo je srce, ker je tako grdo zavračal hčerko. Menila je, da bo vse drugače, če mu rodi sina; tako bi se Grega pomiril in vzljubil tudi Saro. Pozabila je na misel o edincu in mu predlagala, da bi imela še enega otroka. Najprej ni želel slišati, potem pa mu je bila ideja všeč. Spet je začel verjeti v sanje o sinu.
Barbara je zanosila, ko je bila Sara stara osem mesecev, in se ves prepričevala, da nosi sina. Veselila se je, ko je dobila popadke, nekje v ozadju pa se je oglašal črviček, ki ji ni dal miru. Kaj če bo spet deklica? Kako se bo odzval Grega?
In je bila. Deklica Tjaša. Preberite si, kako kruto je ravnal Grega, ko je videl, da je Barbara spet rodila deklico, in kako je njegovo zavračanje vplivalo na življenje družine.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.