Testirali dezodorante in antiperspirante: vsebujejo veliko kemikalij, tudi do 12 potencialnih alergenov

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so se tokrat lotili testiranja enega od osnovnih higienskih pripomočkov, ki ga najdemo prav v vsaki kopalnici, to je dezodorant. Ker je ponudba zelo pestra, so se odločili, da na tokratnem testu dezodorantov in antiperspirantov preizkusijo 17 izdelkov, tako tistih, ki so namenjeni ženkam kot tistih, ki jih uporabljajo moški. Preizkusili so tudi t.i. nevtralne vonje, ki so namenjeni obema spoloma.

Svoje ocene je povedalo tudi več kot 500 udeležencev testa, ki so pri testiranju učinkovitosti 15 minut vozili osebno kolo pri temperaturi 30 stopinj Celzija. 

Noben od testiranih izdelkov ni vseboval hormonskih motilcev

Med izdelki, za katere smo odšteli od 0,79 do 11,86 evra so se najbolje odrezali izdelki, prejeli so oceno dobro, za katere bi morali odšteti med 1,63 in 2,85 evra. Prav noben izmed testiranih izdelkov ni vseboval hormonskih motilcev, le en paraben, medtem so bili potencialni alergeni kar pogosto med navedenimi sestavinami.

Dezodoranti in antiperspiranti vsebujejo veliko število različnih kemikalij, med tem tudi do 12 potencialnih alergenov. "Ocenjujemo, da lahko povprečna ženska samo z uporabo kozmetičnih izdelkov pride v stik s približno 500 različnimi kemikalijami dnevno, moški nekaj manj," poudarja Urša Šmid Božičevič iz ZPS.

Ob tem še pojasnjuje, da je razveseljiva novica, da noben od izdelkov ni vseboval "konzervansa Methylisothiazolinone (MI), ki sodi med kemikalije, ki pogosto povzročajo alergijo, predvsem v kombinaciji z Methyl-chloroisothiazolinonom (MCI), paraben pa je vseboval le en izdelek." "V bistvu tu ne gre za kakšen napredek pri proizvajalcih, saj v kozmetične izdelke, ki so v razpršilih ni potrebno dadajati veliko konzervansov," še dodaja.

Nevarne aluminijeve soli?

Med potrošniki pogosto kroži verižno elektronsko sporočilo, v katerem svarijo pred uporabo antiperspirantov z aluminijevimi solmi, ki naj bi povzročale raka. Na ZPS pojasnjujejo, da raziskav, ki bi potrjevale to trditev, za zdaj še ni, a je nemški zvezni inštitut za oceno tveganja (Bundes-institut für Risiko-be-wertung) pred dvema letoma zmanjšal še varno koncentracijo aluminijevih soli v antiperspirantih na 20 odstotkov, potrošnike pa pozval k "previdnosti pri uporabi".

Kaj naj bi to pomenilo? To pomeni, da ne uporabljajte antiperspirantov na sveže obriti koži, po britju pa z nanašanjem počakajte vsaj šest ur. "Sicer vnese sodobni potrošnik v telo več aluminija s hrano kot s kozmetičnimi izdelki. Nekatera živila ga vsebujejo že 'po naravi', npr. čajni listi in začimbe, v nekatera ga proizvajalci dodajajo kot aditiv, živila pa se lahko tako v naravi kot v proizvodnem procesu z aluminijem tudi kontaminirajo. Aluminij lahko v živila prehaja tudi iz embalažnih materialov ali posode med kuhanjem. Tudi nekatera zdravila, ki preprečujejo nastanek želodčne kisline, vsebujejo aluminij (v obliki aluminijevega hidroksida)," še pojasnjujejo na ZPS.