'Osebe s HIV izgubljajo službe, ne morejo k zobozdravniku'

HIV, aids in predsodki

Besedi HIV in aids še vedno spremljajo predsodki, strah in trepet, da nas bo oseba, okužena z virusom HIV, nalezla že, če nam poda roko ali nas poljubi na lice. Zato najprej opravimo z najbolj pogostimi predsodki. Razbiti nam jih je pomagal Mitja Ćosić, vodja BUDDY programa in koordinator podpore in zagovorništva za osebe, ki živijo s HIV.

1. HIV = aids. 

NE DRŽI. Ob zgodnjem odkritju okužbe s HIV in pravočasnem pričetku zdravljenja je zelo verjetno, da osebe s HIV ne bodo zbolele za aidsom. Aids je zadnji stadij okužbe s HIV. V razvitem svetu (torej tudi v Sloveniji) večina oseb s HIV danes nikoli ne zboli za aidsom, pod pogojem, da se pravočasno testirajo in pričnejo z zdravljenjem.

2. Okužena oseba ne sme imeti spolnih odnosov? 

NE DRŽI. Upoštevanje načel varnejše spolnosti in uporabe kondoma prepreči prenos HIV. Bistveno je predvsem, da osebe, ki se zdravijo z zdravili proti HIV in imajo nezaznavno virusno breme, virusa ne morejo prenesti na drugo osebo pri spolnem odnosu.

3. Nalezla se bom, če me oseba s HIV ali aidsom poljubi na lice ali stisne roko? 

NE DRŽI. Čista neumnost, pravzaprav. Načini prenosa so jasni in že dolgo znani; lahko se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi, s souporabo igel za injiciranje drog in z nezdravljene matere na otroka (npr. pri porodu ali preko materinega mleka).

4. Vsaka okužena oseba je gej ali lezbijka. 

NE DRŽI. Vsaka oseba, ki živi s HIV, seveda ni gej (lezbijke so, kar se spolnega prenosa tiče, verjetno osebe z najmanjšim tveganjem za okužbo). Virus ne pozna ne spolne usmerjenosti ne spola, ne socialnega statusa niti starostne skupine. Globalno gledano je večina prenosov pri heteroseksualnih spolnih odnosih. Večina oseb z virusom v Sloveniji je resda moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, a tvegane so določene spolne prakse pri posameznikih, ne pa spolna usmerjenost.

5. HIV = smrt. 

NE DRŽI. HIV je praktično postal kronična bolezen. Če osebe z virusom redno jemljejo zdravila, lahko živijo povsem normalno življenje.

1. december, mednarodni dan boja proti aidsu

Svetovna mednarodna organizacija je 1. december za mednarodni dan boja proti aidsu prvič razglasila leta 1988. Slovenija se še vedno uvršča med države z nizko stopnjo epidemije, kjer se HIV ni pomembno razširil med prebivalstvom. Z virusom HIV živi pri nas manj kot ena oseba na 1.000 prebivalcev. A čeprav nam je uspelo ohraniti eno najnižjih stopenj okuženosti v Evropi, delež oseb s HIV v Sloveniji v zadnjih letih spet močno narašča. Na svetu sicer s HIV živi 37,6 milijona ljudi. Leta 2015 se jih je na novo okužilo 2,1 milijona in umrlo 1,1 milijona.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so nam zaupali, da sta bila med letoma 2006 in 2015 v Sloveniji prijavljena skupaj 502 primera novih diagnoz okužbe z virusom HIV. Najmanj leta 2006 (33), največ pa letos (56 do vključno 22. novembra). 54 med moškimi in dve med ženskami. Še vedno so med najbolj ogroženimi moški, stari med 17 in 60 let, ki imajo spolne odnose z moškimi. V Sloveniji v tej skupini ostaja delež okuženih za zdaj še pod 5 odstotki.

Če vas je morda prešinilo, da številke obolelih niti niso drastično visoke, boste morda spremenili mnenje, ko izveste, da gre v letošnjem letu za izrazit porast števila novo odkritih okužb v primerjavi s predhodnimi leti. Čemu gre pripisati te zaskrbljujoče podatke? Na Ministrstvu za zdravje pravijo, da je porast verjetno odraz bolj tveganega spolnega vedenja med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, kot tudi okrepljenega testiranja oz. odkrivanja HIV med njimi.

Medicinska dejstva, ki si jih velja zapomniti

Prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je o aidsu povedal: "Aids je še vedno neozdravljiva bolezen. Mine lahko kar nekaj tednov od časa, ko se je posameznik izpostavil okužbi, pa do pojava prvih simptomov in znakov okužbe s HIV. Bolniki imajo velikokrat vročino in povečane bezgavke, lahko se potijo, bolijo jih mišice, težave imajo pri požiranju. Lahko se pojavijo driska in rdečkasti izpuščaji, pa majhne ranice na koži, v ustih ali zadnjiku. V 2 do 4 tednih večina težav mine in oboleli je lahko tudi nekaj let popolnoma brez težav. Vendar pa pri nezdravljenih osebah imunski sistem postopoma propada, zato vse pogosteje prihaja do različnih okužb in drugih obolenj, ki jih zdravi ljudje lažje prebolijo, ali pa se pri njih sploh ne razvijejo."

Na vprašanje, kako pride do okužbe, Tomažič odgovarja: "Do okužbe lahko pride pri injicirajočih uživalcih nedovoljenih drog, ob stiku s krvjo onesnaženih igel ali drugih instrumentov, s katerimi nekdo prebada kožo. Okuži se lahko otrok pred ali med porodom; če okužena mati doji, tudi z okuženim materinim mlekom. Teoretično se je možno okužiti tudi pri prejetju okužene krvi ali krvnih pripravkov, vendar je v Sloveniji za to zelo majhna možnost."

Testiraj se - in (pre)živi

Letošnji dan boja proti aidsu ne poteka pod posebnim sloganom, je pa poudarek na preventivi. Zgodnje odkrivanje oseb, okuženih s HIV, in zgodnje zdravljenje okuženih oseb sta - poleg promocije varnega spolnega obnašanja - prioriteti v boju proti HIV/aidsu. Zdravljenje je namreč učinkovita preventiva: na NIJZ pravijo, da se pri osebah, ki so uspešno zdravljene, za več kot 90 odstotkov zmanjša tveganje prenosa virusa na spolnega partnerja! Zato se ob najmanjšem sumu, da ste imeli spolni odnos z okuženo osebo, nemudoma odpravite na testiranje, v Sloveniji se za HIV izvajajo po vsej državi in so brezplačna.

Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu NIJZ tradicionalno vsako leto organizira posvet za strokovno javnost, ki je postal pomemben mehanizem za podporo skupnim prizadevanjem. Na ta dan po vsej Sloveniji ob podpori Ministrstva za zdravje poteka tudi distribucija brezplačnih kondomov. Društvo študentov medicine Slovenije s projektom Virus vabi na Stritarjev trg, tam bodo postavili stojnice in tekom dneva delili kondome, rdeče pentlje, pa tudi izobraževali mimoidoče o pravilni uporabi le-teh in spolno prenosljivih okužbah.

Organizacije, kjer se lahko brezplačno testirate:

Društvo LEGEBITRA, Trubarjeva 76a, Ljubljana
E: anonimentest@gmail.com

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Japljeva 2, Ljubljana
T: 01 522 2622

Društvo DIH, Slomškova 11, Ljubljana
E: info@dih.si, e_svetovalnica@yahoo.com

Društvo Študentski kulturni center, Stari trg 21, Ljubljana
E: info@skuc.org

Društvo Stigma, Štihova 12, Ljubljana
E: drustvo.stigma@siol.net

Osebe s HIV izgubljajo službe, ne morejo k zobozdravniku

"Težko rečem, kako pogosto prihaja do diskriminacije, saj izvemo samo za primere, o katerih nam poročajo tisti posamezniki in posameznice, ki stopijo v stik z nami," pravi Mitja Ćosić. "Osebe s HIV so izgubljale službe, prisiljene so se bile izseliti iz svojih stanovanj pod pritiskom sosedov, še danes ne morejo vedno dostopati do zobozdravstvene oskrbe oz. pravic iz socialnega varstva, ne morejo skleniti življenjskega zavarovanja. To je le nekaj primerov. Včasih kdo reče, da so si ljudje sami krivi, da so se okužili. Moj odgovor na to je preprost: ljudi, ki so zaradi življenjskega sloga (npr. kajenja) zboleli, nihče ne stigmatizira, z njimi je okolica praviloma solidarna. Zakaj nekateri potem tako radi obsojajo HIV pozitivne?" z retoričnim vprašanjem zaključuje naš sogovornik.

Cilj - ničla ob številu obolelih

UNICEF v svojem poročilu navaja, da bi utegnilo število novih okužb z virusom HIV med mladostniki do leta 2020 narasti z 250.000 na leto na skoraj 400.000. Preprečevanje in obvladovanje okužbe s HIV je eden največjih globalnih zdravstvenih, socialnih in ekonomskih izzivov sodobne družbe. Po nekaterih podatkih naj bi zdravilo za aids odkrili v petih do desetih letih. Tem nezanesljivim napovedim nikakor ne gre zaupati našega življenja.

Virus HIV je neozdravljiv. S pravočasnim testiranjem in s celo življenjsko terapijo pa preprečimo, da bi okužba napredovala v aids.

Aids je bil nekoč sinonim za smrt, današnje generacije niso doživele smrtnega strahu zaradi te bolezni in so morda prav zato (preveč) sproščene pri spolnosti, opozarjajo strokovnjaki in hkrati pozivajo k visokemu zavedanju in (posledično) varni spolnosti. Da nekega dne morda dosežemo cilj - ničlo ob številu obolelih.