V strokovnem časniku The Journal of Neurosience so objavili izsledke študije, ki je potrdila domnevo, da ljudje, ki trpijo za anksioznostjo, potrebujejo več osebnega prostora. To je slišati precej logično, žal pa je tako, da se vsakodnevno znajdemo v situacijah, ko smo prisiljeni stopiti v neznosno gnečo, in ideje o tem, da bi zaščitili svoj osebni teritorij, takoj izpuhtijo v neznano.
Kar strokovnjaki zdaj ugotavljajo, je, da ljudje, ki trpijo zaradi tesnobe, svoj osebni prostor dojemajo drugače kot ljudje brez čustvenih in vedenjskih težav. Strokovnjaki na londonski univerzi so proučevali vedenje oseb, ki trpijo za anksioznostjo, medtem ko se jim neznana oseba približuje oziroma vstopa v njihov osebni prostor (mimogrede, tega so strokovnjaki omejili na prostor okoli našega obraza v razdalji od 20 do 40 centimetrov). Ljudje ob 'vdoru' v prostor ob našem obrazu začnemo mežikati in se umikati. Pri osebah, ki so anksiozne, pa se je takšno obrambno mežikanje pojavljalo intenzivneje. Ugotovili so, da anksiozne osebe občutijo vdor v svoj osebni prostor, ko je moteči element še precej oddaljen od njih, posledično pa to pomeni, da potrebujejo večji osebni prostor.
V eksperiment je bilo vključenih 15 oseb v starosti od 20 do 37 let. Pri vseh so merili odziv na postopno približevanje dlani v naslednjih razmakih: 60, 40, 20 in štiri centimetre stran od obraza. Izsledki študije so pomembna pridobitev za zdravljenje anksioznih oseb, saj pomagajo pri razumevanju njihovih reakcij v vsakodnevnih situacijah, ko se kaj hitro znajdejo v situaciji, ko je njihov osebni prostor ogrožen.
Strokovnjaki upajo, da bodo izsledki opravljenih meritev služili tudi pri ugotavljanju usposobljenosti ljudi za opravljanje zelo zahtevnih poklicev, kot so gasilec, policist in vojak.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.