Od velikega odkritja, ki je rešilo številna življenja, do vnovičnih težav
Leta 1928 je Alexander Fleming, velik strokovnjak, a ne vedno tudi največji ljubitelj reda, na petrijevki, ki jo je uporabljal za raziskovanje kultur stafilokokov, odkril plesen in ugotovil, da proizvaja snov penicilin, ki je ubila bakterije, ki jih je raziskoval. V prihodnjih letih so nato Fleming in sodelavci njegovo odkritje spremenili v "čudežno odkritje" tistega časa, ki je pomenilo, da so lahko zdravili ljudi z bakterijskimi okužbami. Antibiotiki so v zdravstvu pomenili pravo revolucijo in predstavljajo eno temeljnih medicinskih odkritij 20. stoletja. Med drugim so omogočili zdravljenje pljučnice in tuberkuloze, ki sta se prej pogosto končali s smrtjo. Tudi ureznine in druge poškodbe, ki so nekoč imele potencial, da imajo resne posledice, če pride do okužbe, so postale manj nevarne, bolj varne so postale operacije, celo okužba z virusom HIV, prej smrtna obsodba, je postala “stanje”, ki ga je mogoče nadzorovati.
A stanje ugodja je trajalo le nekaj desetletij. Bakterije in drugi patogeni se razvijajo, sčasoma lahko razvijejo odpornost, kar pomeni, da mora medicina v boju z njimi uporabiti nova sredstva. In medtem ko na eni strani narašča mikrobna odpornost, je na drugi strani težava, da je bilo v zadnjih letih odkritih le malo novih antibiotikov.
Kot pišejo O’Neal in sodelavci, mikrobna odpornost samo v Evropi in ZDA že zdaj letno terja okoli 50.000 življenj, na tisoče ljudi umre tudi v drugih delih sveta. Zahtevnost problema se med državami razlikuje. Kot ugotavljajo, nekatere razvite države že beležijo 50-odstotno odpornost, ko gre za klice, imenovane MRSA. In čeprav govorimo o državah, kjer dostopnost do zdravstvene oskrbe načeloma ni vprašljiva, je smrtnost vseeno visoka. Kot opozarjajo strokovnjaki, je po bolnišnicah vse več ljudi, za katere zaradi mikrobne odpornosti enostavno ni razpoložljivih učinkovitih zdravil.
In strokovnjake skrbi še nekaj – naraščajoče število potovanj med kontinenti gre na roko patogenom, da se širijo globalno, med seboj delijo genetski material in ustvarjajo novo odpornost z veliko hitrostjo. Kot opozarjajo, se morajo zato reševanja težave mikrobne odpornosti države lotiti skupaj, saj to zaradi narave težave ne more biti breme ali odgovornost ene same države.
Od racionalne rabe za zdravljenje do izkoriščanja izuma za dobiček
Eden glavnih razlogov za mikrobno odpornost je neracionalna, pretirana uporaba antibiotikov v zadnjih desetletjih. Svet se težave že dolgo zaveda, a kot kaže, napredek prihaja z majhnimi koraki.
Po letih (pretirane) uporabe so antibiotiki povsod okoli nas – v zemlji, vodi, v stik z njimi ne prihajajo le živali, ampak tudi rastline … Eden velikih krivcev za njihovo prisotnost v okolju pa je živinoreja, ki jih je po svoje izkoristila za hitrejše napredovanje rasti živali. "Napredovali" so sicer predvsem bančni računi nekaterih ljudi, cena za javno zdravje pa je marsikje visoka in nič ne kaže, da bi šlo na bolje.
Piščanci, polni bakterij, odpornih na antibiotike
Na razsežnosti težave so leta 2016 ob svetovnem dnevu potrošnikov opozarjale tudi potrošniške organizacije. Kljub možnosti katastrofe, če izgubimo boj z bakterijami kot so salmonela, kampilobakter, E.Coli, stafilokoki, streptokoki, pa marsikje pred bojem za zdravje ljudi, še vedno prednjači želja po zaslužku.
Evropska unija je reševanja te težave različno uspešno loteva že več let. Od leta 2006 je tako uporaba antibiotikov v EU prepovedana za pospeševanje rasti, večja težava pa je "prventivna uporaba antibiotikov". Praksa, da se ob sumu, da je bolna ena žival, antibiotik odmeri kar celotni čredi, namreč še ni izkoreninjena.
Pri nas preventive z antibiotiki za živali ni
Te prakse pri nas sicer ni, kot pravijo pristojni, se pri nas protimikrobna zdravila smejo uporabljati zgolj za zdravljenje bolnih živali, preventivno dajanje antibiotikov zdravim živalim pa ni dovoljeno. Seveda pa velja pri tem upoštevati, da je veliko mesa, ki ga zaužijemo, uvoženega. Pa tudi, da so potrošniške organizacije največje svetovne ponudnike hitre hrane že prosile za zavezo, da mesa živali, ki so krmljene s hrano, ki vsebuje antibiotike, ne bodo odkupovali, a so v odgovor večinoma dobile le ohlapne zaveze.
Evropska prizadevanja za znižanje uporabe antibiotikov v evropskem kmetijstvu so relativno dolga. Po že omenjenem letu 2006 in prepovedi uporabe antibiotičnih pospeševalcev rasti, je Svet EU leta 2008 sprejel sklepe o mikrobni odpornosti. Tri leta kasneje je Evropski parlament sprejel resolucijo o odpornosti mikrobov proti antibiotikom, v kateri poudarja, da je mikrobna odpornost v zadnjih letih postala problem. Temu je sledil akcijski načrt dvanajstih ukrepov, s katerimi naj bi v prihodnjih petih letih boj proti mikrobni odpornosti bili s celostnim pristopom in večjo povezanostjo med veterinarsko in humano medicino. Leta 2015 je nato Evropska komisija pripravila še smernice za preudarno rabo protimikrobnih zdravil v veterinarski medicini.
Veliko strategij in zavez, premalo storjenega – tako pa strokovnjaki. "Škandalozno je, da britanske in evropske oblasti še vedno dopuščajo preventivno uporabo antibiotikov, ko pa je lordska zbornica že pred dvajsetimi leti dejala, da bi bilo to prakso treba opustiti. In dejansko jo je na podlagi znanstvenih rezultatov že opustilo veliko držav," je bil za Guardian jasen Coilin Nunan, svetovalec organizacije Rešimo naše antibiotike.
Slovenija je na tem področju zavzela precej jasno stališče. Preventivnega dajanja z antibiotiki "obogatene" krme tako pri nas ni. Antibiotike na veterinarski recept predpisujejo veterinarji, na katerih je torej odgovornost, da se antibiotikov poslužujejo le v primerih, ko je to potrebno.
Trend uporabe antibiotikov v veterini je bil v Sloveniji v zadnjih letih ugoden. Prodaja protimikrobnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini se je v obdobju 2010 – 2016 zmanjšala z 8.807 kilogramov na okoli 6.000 kilogramov v letu 2016. Po podatkih projekta ESVAC pa so imele med 29 državami v letu 2014 nižje ocenjeno porabo od Slovenije le še Norveška, Islandija, Švedska in Finska.
Temeljito kuhanje hrane pomaga, problema pa ne bo rešilo
A kot rečeno – težava je globalna. Čeprav se pred določenimi škodljivimi organizmi lahko sami zavarujemo – predvsem z ustrezno higieno v kuhinji in tako, da živila ustrezno termično obdelamo, pa zgolj preventive na osebni ravni ni dovolj.
Potrošniške organizacije, raziskovalci in drugi strokovnjaki pravijo, da bi morali, če želimo ohraniti učinkovitost antibiotikov, popolnoma prepovedati njihovo uporabo za preventivo in prirast živali, nadzor nad uporabo antibiotikov v kmetijstvu bi moral biti večji, prav tako svetujejo, da se preneha z uporabo istih antibiotikov za ljudi in živali. Namesto tega predlagajo uporabo boljših kmetijskih praks, ki bi zajezile širjenje škodljivih organizmov med živalmi. Številni sicer opozarjajo, da bi se morala za kaj takšnega spremeniti predvsem miselnost o množični vzreji določenih vrst živali. Prav tako številni predlagajo vzpostavitev baze o uporabi antibiotikov v kmetijstvu na evropski ravni, ko gre za uporabo pri ljudeh pa se vrstijo pozivi k racionalnemu predpisovanju antibiotikov, ljudje pa bi se morali držati navodil za njihovo jemanje.
Si pa strokovnjaki ne zatiskajo oči pred realnostjo, ki je, da je v ljudeh marsikje še vedno zakoreninjeno prepričanje, da so antibiotiki "rešitev za vse", spreminjanje miselnosti pa je dolgotrajno. Tudi pri nas, kjer zdravniki še poročajo o "zahtevah" pacientov po tem, da jim predpišejo antibiotike.
A če do sprememb ne bo prišlo, učinki ne bodo le tisti, ki neposredno prizadenejo zdravje ljudi in jim povzročajo trpljenje. Obetajo se tudi gospodarske posledice. Študija O’Neala in kolegov pravi, da bi v primeru, da bi zaradi mikrobne odpornosti v prihodnjih 35 letih prehitro umrlo okoli 300 milijonov ljudi, to pomenilo, da bi bil do leta 2050 globalni BDP nižji za od 2-3,5 odstotka od pričakovanega.
Alternative?
Ker se boj proti mikrobni odpornosti odvija (pre)počasi, raziskovalci iščejo alternative v primeru najslabših scenarijev. Yu-Hsuan Tsai z univerze Cardiff za Svetovni ekonomski forum ocenjuje, da bi morda težavo lahko rešili z genetskim reprogramiranjem bakterij: "Spreminjanje genetskega programa je lažje kot bi si morda kdo mislil. Tehnike spreminjanja DNK na molekularni ravni so že precej široko uporabljane, prav tako je mogoče vplivati na gene brez, da bi trajno spremenili genetski material. To pomeni, da lahko vplivamo na genetska navodila organizma s pomočjo spreminjanja okolja ali z zdravili. Med drugim se raziskovalci ukvarjamo z vprašanjem, kako ustaviti bakterije brez uporabe antibiotikov, še posebej v primerih, ko ti ne delujejo več. Osredotočili smo se na bakterijo Acinetobacter baumannii, ki je velika težava, ko gre za področje bolnišničnih okužb in lahko ubije tudi do 70-odstotkov ljudi, ki jih prizadene, antibiotiki pa so v boju proti njej vse bolj neučinkoviti. Ugotovili smo, da je mogoče z zdravili, ki spremenijo bakterijske protein, spremeniti način, kako bakterija raste in vpliva na druge organizme. To pa pomeni, da smo morda na pragu novega načina, kako ustaviti infekcije."
Še vedno poteka tudi bitka s časom za razvoj novih antibiotikov. Lani je skupina raziskovalcev z univerze Manitoba odkrila zdravilo, ki ga je mogoče uporabiti v primeru okužbe z več patogeni, med drugim z zdravljenje gonoreje. Zdravilo targetira metabolni proces v patogeni bakteriji, pravi raziskovalec Grant Pierce. Ta se ne strinja s trditvijo, da je iskanje novih antibiotikov nesmiselno, ker bodo v prihodnosti organizmi odporni tudi na njih: "Če delujejo sedaj, je to dovolj."
Z njim se ne strinja profesor mikrobiologije in imunologije z univerze British Columbia, Bob Hancock: "Novi antibiotiki pomenijo, da z organizmi igramo igro, nismo pa v prednosti. Mislim, da moramo spremeniti igro."
