Ste se kdaj vprašali, kaj v resnici pojeste, ko si na primer v eni od okrepčevalnic privoščite vročo hrenovko v štručki oziroma tako imenovani hot dog? Sicer je proces proizvodnje hrenovk stvar vsakega posameznega proizvajalca, a v osnovi gre za mešanico ostankov svinjskega mesa, pomešanega s kombinacijo piščančjega in puranjega drobovja. V procesu proizvodnje to zmes stiskajo skozi kovinska rešeta in polivajo z vodo, pri tem pa ji z raznimi primesmi dodajo še okus in barvo. Nato se jih pakira v plastične ovojnice, kuha, hladi, nakar končno pristanejo na trgovskih policah. Kljub temu da se nas večina zgraža nad sestavo in procesom proizvodnje, so hrenovke po poročanju ameriških medijev eden najbolj prodajanih mesnih izdelkov po svetu, najverjetneje tudi zaradi povsem enostavne in hitre priprave.
V ZDA hrenovke prekomerno uživa 80 odstotkov otrok
Hrenovka, katere poreklo sicer izvira iz nemškega Frankfurta, je do danes doživela že mnoge mutacije, na gromozanskem ameriškem trgu, kjer po poročanju tamkajšnjih medijev to hrano prekomerno uživa kar 80 odstotkov otrok, pa se je prvič pojavila sredi 19. stoletja. Že tedaj je ameriška zdravstvena stroka opozarjala na slabosti tovrstne prehrane, skozi desetletja pa so opozorila postajala vse glasnejša. Danes mnogi zdravniki odsvetujejo uživanje hrenovk, saj naj bi bile zdravju škodljive, povečevale pa naj bi celo tveganje za nastanek raka na črevesju.
Sol viša pritisk, natrijev nitrat povzroča raka na črevesju
Veliko večino hrenovk, namenjenih za veleprodajo, pridelajo iz svinjskega mesa oziroma iz ostankov, ki nastanejo med klanjem. Kot že omenjeno, se v to zmes dodaja piščančje in puranje meso, aroma in barve. Le majhen odstotek vrst hrenovk je bolj kakovostnih in bolj zdravih. Vanje medtem dodajo tudi vodo, s katero zagotovijo ravno pravšnjo trdoto in preprečijo predčasno razgradnjo. Prav vse hrenovke naj bi vsebovale škrob. Večinoma gre za koruzni in krompirjev škrob, ki ga mešajo s soljo, tako pa naj bi pridobili na volumnu ter okusu. Omenjena sol običajno predstavlja kar 2 odstotka vsebine, kar to vrsto hrane uvršča v razred najbolj slanih proizvodov. Slednje seveda pomeni, da se z uživanjem poveča tudi nevarnost visokega krvnega pritiska in s tem infarkta, poveča pa se tudi možnost nastanka bolezni srca. K morebitnemu nastanku raka na črevesju pa pripomore natrijev nitrat, ki ga v hrenovke dodajajo, da bi jim podaljšali rok uporabe. V kolikor dnevno zaužijemo eno hrenovko in pol, se nevarnost za nastanek raka na črevesju poveča kar za 20 odstotkov, opozarjajo ameriški strokovnjaki.
Da skrbi potrošnikov niso odveč, dokazujejo tudi številni dodatki oziroma tako imenovani "E-ji". Aditiv E451, ki predstavlja predvsem kalijeve in kalcijeve trifosfate, se v hrenovkah uporablja, da bi preprečili kisanje. Naj ob tem dodamo, da se ta aditiv uporablja tudi v raznih detergentih, saj omehča vodo, najdemo pa ga lahko tudi v sredstvih proti zmrzali. Še en običajen dodatek predstavlja E452, ki hrenovki pomaga ohraniti teksturo ter preprečuje razpadanje med kuho. Slednji sicer menda zdravju ni nevaren. Tudi E301 oziroma natrijev askorbat je regulator kislosti in preprečuje, da bi meso med kuhanjem izgubilo barvo. Njegova prisotnost v hrenovkah ne povzroča težav, v večjih odmerkih pa bi sicer lahko povzročil draženje kože. E160c, ki je pravzaprav ekstrakt paprike, je tako kot v hrenovkah mogoče najti v sirih, gostih sokovih, čipsih ter slaščicah, zdravju pa v količinah, ki so v hrani, ni nevaren. Zdravju škodljiv pa je lahko aditiv E120 oziroma barvilo Karmin, ki lahko po besedah strokovnjakov povzroči alergijske reakcije, tudi šok.
KOMENTARJI (318)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.