Alergijo na cvetni prah lahko razvije vsak

Letošnja sezona alergij se je začela razmeroma pozno, pravi alergolog dr. Peter Kopač iz Klinike Golnik. "Sezone cvetenja so odvisne od tega, koliko je bila dolga zima, kdaj se začne segrevati, kdaj začne cveteti," je pojasnil.

Lani je leska začela cveteti že januarja, letos pa kasneje. Razlog je v dolgi zimi, ki je zamaknila tudi sezono alergij, pojasnjuje dr. Kopač. Vremenski pogoji torej močno vplivajo na sezono alergij. "Denimo, lani je bilo čez celo sezono precej deževno in so vsi tisti, ki so bili alergični na trave, sezono dobro preživeli, ker ni bilo cvetnega prahu v zraku, zaradi obilnega deževja in slabega vremena," pravi alergolog.

Najpogostejši simptomi alergije oz. senenega nahoda so kihanje, solzenje oči, voden izcedek iz nosu in draženje nosne sluznice. "Simptomi so lahko prisotni ves dan, več ur motijo kvaliteto dela, motijo spanec, pri astmatikih pa se lahko poslabša astma," pravi dr. Kopač.

Tisti, ki imajo hudo alergijo, naj vsaj dva tedna pred predvidenim cvetenjem rastline, na katero so alergični, začnejo redno jemati nosni steroid, ki ga predpiše zdravnik, svetujejo alergologi. Na voljo so tudi antihistaminiki, tablete proti alergiji, ki jih dobimo v prosti prodaji in jih bolniki jemljejo po potrebi. "Vkolikor pa ti niso dovolj učinkoviti, svetujemo obisk pri zdravniku, ki bo predpisal nosni steroid," še opozarja.

Algerogenost posameznih vrst cvetnega prahu

Zelo visoka: breza, cipresa, trave, oljka, ambrozija
Visoka: krišina, pelin
Srednje visoka: leska, jelša, jesen, gaber, platana, hrast, trpotec, pravi kostanj
Nizka: topol, vrba, javor, kislica, bezeg, metlikovke/ščirovke
Zelo nizka: tisa, brest, oreh, divji kostanj, hmelj

Cvetni prah iglavcev (razen ciprese) ni alergogen.

Alergijo na cvetni prah lahko razvije vsak

Alergija na cvetni prah je najpogostejša bolezen, za katero trpi približno 30% prebivalstva. Število alergikov v svetovnem merilu pa narašča. Simptomi alergije sicer ne ogrožajo zdravja, pogosto so le skrajno neprijetni. A če alergije ne zdravimo, lahko stalno vnetje privede do odebelitve nosne sluznice. Posledice so nenehne težave z zamašenim nosom, smrčanje in motnje spanja. V skrajnem primeru pa lahko zajame tudi pljuča in bolnik razvije astmo.

Alergija nastane zaradi napake imunskega sistema. Zakaj se pri nekomu pojavi alergija, še ni povsem razjasnjeno. "Pogosto pa se pri tistih, ki so imeli že v otroški dobi denimo težave z atopijskim dermatitisom, ali alergijo na hrano, lahko v odrasli dobi občutljivost pokaže kot alergijski rinitis in tudi astma. Alergija na cvetni prah je lahko tudi genska nagnjenost, vendar pa zaenkrat še niso odkrili gena, ki bi jo povzročal," še dodaja dr. Kopač.

Obstaja sicer več teorij o temu, zakaj je v svetu trend naraščanja alergij na cvetni prah. "Ena od teh teorij je higienska hipoteza, ki pravi, da smo v otroštvu izpostavljeni premalo alergenom, zato kasneje neprimerno odreagiramo nanje. Druga hipoteza glede cvetnega prahu pa pravi, da je zaradi onesnaženosti pelod bolj agresiven in zato lahko povzroča alergije," dodaja Kopač.

Z leti lahko alergija izzveni, saj s starostjo imunski sistem nekoliko upade. "Tistim, ki imajo hudo izraženo alergijo in pri katerih tudi z rednim prejemanjem terapije, simptomi niso dobro obvladani ter imajo pridruženo alergijsko astmo, svetujemo, da se odločijo za specifično imuno terapijo," pravi Kopač. Gre za postopek, kjer alergolog po posebni shemi vnaša alergen v obliki injekcij ali podjezičnih kapljic in tako skuša pozdraviti bolnika.

Najpogostejše alergije na cvetni prah so alergije na lesko in brezo. Leska začne cveteti že januarja ali februarja, marca se "zbudi" breza, ki lahko cveti do maja. V poletnih mesecih pa trpijo tisti, ki so alergični na cvetni prah trav. Vsako leto je vse več tudi alergij na ambrozijo, ki cveti septembra.

Alergija na cvetni prah in še kaj?

Pogosto se zgodi, da so tisti, ki so alergični na lesko ali brezo, alergični tudi na določeno hrano, kot so koščičasto sadje, oreščki, lešniki, mandlji, jabolko, marelice, češnja, breskev, hruška, maline, jagoda, korenje, zelena, peteršilj, arašidi, soja, beluši, paprika, krompir.

"Takšni ljudje imajo po zaužitju hrane, ki ima podobne beljakovine kot cvetni prah, neprijeten okus ščemenja v ustih, občutek otekanja ustne votline. Ti sindromi so samo neprijetni, niso pa nevarni," pojasnjuje Kopač. Teh simptomov se ne da dobro pozdraviti, ljudje pa lahko uživajo prekuhano ali predelano sadje ali zelenjavo. "S kuhanjem, toplotno obdelavo, namreč ti proteini razpadejo in tako ne povzročajo več težav," še dodaja.