FIT 24UR

35.000 obolelih Slovencev: živite stresno življenje? Grozi vam demenca

Ljubljana, 21. 09. 2012 07.28 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Do leta 2030 naj bi v Evropi alzheimerjevo bolezen, ki je najpogostejši vzrok za demenco, imelo 12 milijonov ljudi, po vsem svetu pa kar 115 milijonov. Kljub številnim raziskavam zdravila še vedno ni, a so ugotovili, da naj bi na razvoj bolezni pomembno vplival tudi stres.

Upokojenka
Upokojenka FOTO: Reuters

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok za demenco, napredujočo možgansko bolezen, ki prizadene predvsem starejše ljudi. Svetovni dan alzheimerjeve bolezni zaznamujemo danes, sicer pa je Mednarodno združenje za alzheimerjevo bolezen letos prvič ves september označilo za mesec ozaveščanja in povečanja prepoznavnosti demence.

Pojav demence in alzheimerjeve bolezni je zaradi starajočega se prebivalstva v visokem porastu. V Evropi je imelo alzheimerjevo bolezen 4,7 milijona ljudi. Do leta 2030 pa se pričakuje, da bo ta številka zrasla na osem milijonov, in do leta 2050 na okoli 12 milijonov bolnikov, na svetovni ravni pa na 115 milijonov bolnikov. V Sloveniji naj bi bilo za to boleznijo, ki ni ozdravljiva, obolelih skoraj 35.000 ljudi.

Alzheimerjeva bolezen neposredno prizadene možgansko tkivo in povzroči njegovo napredujoče propadanje.

Bolezen se najpogosteje pojavlja pri ljudeh, starih od 65 do 70 let. Bolezenske spremembe izrazito vplivajo na bolnikovo vsakodnevno življenje in zmanjšujejo njegovo samostojnost, vse dokler ni popolnoma odvisen od drugih. Svojci ob tem počasi izgubljajo osebo, ki so jo poznali in imeli radi.

Najbolj očiten znak demence je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin. Pogosto je prizadeta tudi bolnikova orientacija, najprej v času in pozneje v prostoru. Bolezen prav tako spremljajo otežena sposobnost besednega izražanja, presoje, učenja novih vsebin, mišljenje je osiromašeno in togo. Padanje spoznavnih sposobnosti spremljajo tudi vedenjske in psihične spremembe. Med značilnejšimi so depresija, tesnobnost, nespečnost, vznemirjenost ter tudi prividi in prisluhi, blodnje in nasilno vedenje.

Zdravi in zaradi Alzheimerjeve bolezni prizadeti možgani.
Zdravi in zaradi Alzheimerjeve bolezni prizadeti možgani. FOTO: Reuters

Vzrok za alzheimerjevo bolezen še ni znan, prav tako zanjo še ni zdravila. A nove raziskave kažejo na povezanost med stresom in to boleznijo. "Res je, da večina ljudi zboli za alzheimerjevo boleznijo zaradi tega, ker dosežejo višjo starost. Vendar je jasno, da pojavnost alzheimerjeve bolezni ni izključno posledica dednih dejavnikov, pač pa bi lahko stres pri tem igral tudi pomembno vlogo," je na junijskem kongresu nevrologov v Pragi povedal ugledni brazilski strokovnjak za demenco Edgardo Reich.

Povezavo med stresom in pojavnostjo te bolezni je potrdil tudi v eni od svojih študij. "Stres je verjetno eden izmed sprožilcev za prve simptome demence," je povedal Reich. Čeprav bi za dokončno potrditev potrebovali nadaljnje študije, je že sedaj po njegovih besedah očitno, da bi morali več pozornosti nameniti čustvenemu in duševnemu zdravju ljudi.

Sicer sta najpogosteje omenjena dejavnika demence starost in dednost. Dednost je vpletena pri približno 40 odstotkih ljudi, pri katerih se bolezen pojavi zgodaj. Ko so preiskovali dejavnike okolja, so našli pri nekaterih bolnikih v možganih drobne usedline aluminija. Ugotovili so tudi, da estrogeni, nekateri antirevmatiki in vitamin E morda ščitijo pred boleznijo.

Zdravila za alzheimerjevo bolezen ni. Pomembna je zgodnja diagnoza, tako je bolj uspešno začasno lajšanje težav bolnikov. Raziskovalci že več let raziskujejo različna zdravila, ki bi preprečila, da bi se bolezen sploh razvila ali zavrla napredovanje bolezni. Bolezen lahko traja od tri do 20 let, običajno pa osem do deset let in ni neposreden vzrok smrti. Ta je ponavadi posledica drugih zapletov. Bolezen je sicer leta 1907 prvi opisal Alois Alzheimer.

 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (14)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Dejan Bezjak 1
24. 09. 2012 00.38
+1
najbolš nič verjet k sam zarad takih novic še bi se človek psihično zamislil v resničnost tega in bi ga celo zaradi tega lahko prizadela kakšna takšna bolezen ... ne verjamem ničesar in niti ne jem nobenih lekarniških tablet razen če bi bil res nevem kak bolan pol mogoče bi drugač pa ni šanse ne verjamem v te zadeve
right1
23. 09. 2012 20.13
+5
Stres. Kje pa stres ni vzrok za naše bolezni tega časa? Glavni krivec vseh bolezni je stres.
Milan Koleznik
23. 09. 2012 11.47
+4
povsod same statistike,naj se rajši naredi kaj konkretnega na ljudeh in se jim pomaga,kaj statistika naredi za človeka.
Dveri
23. 09. 2012 10.28
+1
vse to so novodobne bolezni, danes ko se milijarde vlaga v takoimenovano zdravstvo namesto da je vedno boljse je vedno vec bolezni, bolnisnic itd ne pa manj..t je dokaz da nekaj ne stima. njihov namen ni da mso mi zdravi, ker pravo zdravje je zastonj, in ne stane nic.
CheGaucho
22. 09. 2012 15.06
+25
Največji stres današnjega življenja je zagotovo zaposlitev oziroma iskanje le te ali ohranjanje službe. Še najbolj stresno pa je, da delavec z mukami dela za minimalno plačo pri tem pa še recimo svoje zdravje uničuje...
McFucker
22. 09. 2012 11.16
+16
\"Živite stresno?\" Bolano! Kdo pa v tej situaciji lahko živi mirno...
MatejF
22. 09. 2012 00.46
+3
konolja tako kot jure pravi :)
luckyss
21. 09. 2012 14.26
+28
Voda iz plastenk, gensko spremenjena hrana, "hitra prehrana", voda iz "pipe" z dodatki itd.. To pa spljoh ne vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva... Naši predniku so tudi bili vzpostavljeni stresu ob lovu na mamute in mobingu poglavarja..:)
ateistek
22. 09. 2012 22.56
+4
Milan Koleznik
21. 09. 2012 14.04
+5
Jure Herar dobro napotilo k ozdravljenju bolezni,le kje dobiš konoplino seme.
Jure Herer
21. 09. 2012 12.13
+21
Konoplja (Cannabis sativa L.): Konoplja je primerna za notranjo in zunanjo uporabo. "V konopljinem semenu tičijo sile, ki pri zdravih ljudjeh ohranjajo zdravje in imajo nanje zdravilen učinek. Seme konoplje je lahko prebavljivo in koristno, ker preprečuje zasluzenost, minimizira negativne humorje [telesne sokove] in krepi pozitivne. Pri pacientih s prazno glavo [demenco] konoplja povzroča glavobol. Vendar pa ne škodi nikomur, ki je zdrav v glavi. Pri hudo bolnih povzroča bolečine v želodcu. Toda konoplja tistemu, ki je le malo bolan, ne povzroča bolečin. [..] Kdor ima prehlajen želodec, naj skuha konopljo v vodi, odcedi vodo in kuhana semena zavije v toplo krpo, in jih položi na želodec. To pomirja in zdravi. [..] Poleg tega platno iz konoplje zdravi čire in rane, ki se nočejo zaceliti." Ne samo, da je Hildegard prišla do zaključka, da ima indijska konoplja zdravilen učinek na človeka, ampak tudi, da bi bila lahko (med drugim) uporabna tudi pri zgodnji diagnostiki demence in Alzheimerjeve bolezni.
ill_be_back
21. 09. 2012 10.11
+8
uff pol bo najmanj tričetrt slovencev 100% dementnih.