Ljubljansko okrajno sodišče je v zadevi Patria opravilo 51 narokov, ki so skupno trajali 244 ur in 31 minut, so sporočili s sodišča. Zaslišali so 34 prič, od tega 16 tujih prek videokonference, stroški sojenja pa znašajo 25.847 evrov. Ob vložitvi obtožnega predloga je spis obsegal 12.200 strani, zdaj pa 21.700, 600 jih ima oznako zaupno.
Omenjeno sodišče je predsednika SDS Janeza Janšo, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov patria. Janša je bil obsojen na dve leti zapora, Krkovič in Črnkovič pa na 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali plačati še po 37.000 evrov denarne kazni.
A zgodba se z obsodbo ni končala. Vsi trije obsojeni so namreč napovedali pritožbe, Janša je celo dejal, da se bo zoper sodbo boril tako s pravnimi kot z vsemi političnimi sredstvi.
Od pravnih sredstev je najprej na voljo pritožba na višje sodišče, ki je možna v 15 dneh po prejemu sodbe v pisni obliki. To lahko zaradi zahtevnosti primera pričakujejo šele po sodnih počitnicah, ki se končajo sredi avgusta. Pravočasna pritožba zadrži izvršitev sodbe.
Pri pritožbi, ki so jo napovedali vsi trije, jim bodo očitno pomagali tudi tuji pravniki, ki po naših informacijah že proučujejo izrek sodbe okrajnega sodišča.
Kaj se zgodi po pritožbi?
Višje sodišče lahko odloči zelo različno. Pritožbo lahko zavrže kot prepozno ali nedovoljeno, jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, jo razveljavi in pošlje na prvo stopnjo v novo sojenje ali pa spremeni sodbo. Pogoje za sprejem vsake od teh odločitev zakon tudi podrobneje določa.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče, vendar samo v nekaterih primerih. V zadevi Patria bi to veljalo le, če bi višje sodišče ugotovilo drugačno dejansko stanje kakor okrajno in na tako ugotovitev tudi oprlo sodbo.
Tudi vrhovno sodišče lahko pritožbo zavrže kot prepozno ali kot nedovoljeno, jo zavrne kot neutemeljeno ali pa ji ugodi in sklep spremeni ali razveljavi ter zadevo po potrebi pošlje v novo odločitev.
Možna so tudi izredna pravna sredstva, predvsem zahteva za varstvo zakonitosti, ki se lahko poda zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ali zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe.
Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona.
Zadnja pravna možnost je pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice.
KOMENTARJI (805)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.