Zanimivosti

So sebični ljudje srečnejši?

Pittsburgh, 16. 10. 2012 14.43 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Čeprav starši otroke že od malih nog učijo o koristih prijaznosti in nesebičnosti, se zdi, da smo najsrečnejši, ko nam nekdo ukaže, da sprejmemo sebično odločitev in sledimo lastnim interesom. Po drugi strani pa se morajo tisti, ki se za sebično pot odločijo sami, soočiti z občutkom krivde.

Vsaka odločitev ima svoje posledice, ki lahko prinesejo občutke krivde.
Vsaka odločitev ima svoje posledice, ki lahko prinesejo občutke krivde. FOTO: iStockphoto

Glede na rezultate raziskave je ključ do zadovoljstva in sreče občutek, da nimamo druge možnosti kot to, da smo sebični. Po drugi strani pa se moramo po navedbah raziskovalcev v primeru samostojne odločitve za nekaj, kar bo koristilo le nam samim, bojevati z občutki krivde.

Sebični ljudje so srečnejši, dokler se ne soočijo s krivdo.
Sebični ljudje so srečnejši, dokler se ne soočijo s krivdo. FOTO: Reuters

Že od otroštva so nas namreč učili, da deliti pomeni tudi skrbeti za druge, zato se pogosto počutimo slabo, če sebe postavimo na prvo mesto. Zato se tudi pogosto odpovemo stvarem, ki bi nas osrečile.

V teku raziskave, s katero so poskušali ugotoviti, kdaj se ljudje počutijo najsrečnejši, sta psihologa Jonathan Berman in Deborah Small vsakemu od 216 dodiplomskih študentov dala tri dolarje. Nekateri so morali denar pokloniti Unicefu, drugi so morali denar obdržati, tretji pa so se morali sami odločiti, kaj bodo z njim naredili.

Rezultati so pokazali, da so bili najsrečnejši tisti študentje, ki so morali denar obdržati zase. "Pogosto ljudje hočejo delovati na sebičen način," je dejal Berman, a hkrati pojasnil, da ljudje tega ne naredijo, ker vedo, da se bodo potem počutili sebične.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (29)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

faronika
25. 10. 2012 16.54
-1
Kaj da niso....srečni!!?? Seveda so!! Ničesar drugega jim ni treba,kot misliti nase,na svoje ugodje,svoje potrebe,svoje konjičke,svoje zadovoljitve svojih potreb!!!....Nesrečni so tisti,ki s takimi čustvenimi oskubljenci živijo!!!
JurijGrmMlajsi
25. 10. 2012 17.30
+2
faronika ko govorimo o benigni sebičnosti, so tisti ki s takimi živijo izvzeti. Večina ljudi msili, da sebičnost vedno pomeni samo "jaz", ne pa "jaz in moja žlahta oz prijatelji" Zakaj nekterim ni jasno, da ljudje kategoriziramo- za ene bi naredili vse, za druge veiko, za tretje malo, za nekatere pa nič. Mislim, da bo vsak stariš bdel nad bolanim otrokom , nad tujim pa bi morda 0.0001%, razen tistih ki so plačani. Vse je odvino od čustev in vesti. Če je nmoja mirna, čeprav se ne zmenim, za tiste , ki umirajo za malarijo ali AIDSom, medtem ko me pri držinskem članu navadbna gripa pripelje do tega, da se odrečem kaki pomebni zadevi ali hobiju, ne morem biti sebičen v tvojem smislu..
ebiga
25. 10. 2012 02.07
-1
Sebičnež ni srečen, ampak na koncu, ko se mrtvi štejejo, ima več v žepu. Koliko je v današnjih časih sploh vredno srečno življenje? Kako se to ovrednoti? V evrih, dolarjih........ Živim v okviru svojih zmožnosti, žena me ima rada, otroci tudi..............vedno sem živel v prepričanju da imam srečo v življenju, dokler se ni pripeljal sosed s novim avtom na lizing in mi povedal,da pojma nimam. To, da ga žena terorizira in da mu je hčerka pri šestnajstih letih ušla od doma itak nima veze. Takrat sem spoznal,, da je sreča imeti nov avto na pušing. Če bi se še enkrat rodil bom bil sebičnež, ker biti carinik na Kolpi ni več moderno.
JurijGrmMlajsi
25. 10. 2012 01.09
+2
Ne bom priporčal nekih wannabe filozofov a la Ayn Rand, ki je sam kopirala od dveh velikih mož- Nietzscheja in Stiernerja. Priporčam PA knjigo od slednjega (Ego and his own, imate jo na Gutenbergu)! Za razliko od sdbnih Slavojev in ostalih frankfurtskih mešalcev megle, je zelo malo besedičenja in namernih nejasnoti, model je jasen in direkten. Tudi če se ne strinjate, boste razumeli vse o filozofskem egoizmu.
nevica
19. 10. 2012 05.06
+0
Zakaj pa? Od kdaj je pa sebičnost nujno okoriščanje na tuj račun? Skrbeti zase je vedno sebičnost in to je nujno. Ljudje, ki tega ne znajo so nesamostojni reveži v vseh pogledih, tudi čustvenih. In jasno, slab družinski vzorec je razlog za marsikaj. Pri nas so starši vzgojili veliko sebičnežev, res po naslabšem možnem vzorcu in ti so sesuli Slovenijo. Zdrav sebičen človek je ustvarjalen, poskrbi naprej zase - potem pa lahko še za koga. Revež je pravzaprav najbolj sebičen v slabem smislu, ker skrb zase naloži kompletno drugim.
pomlad14
19. 10. 2012 16.00
+2
Se ne strinjam. Kako lahko trdiš, da je sebičnost nujna. A ste res nekateri pripravljeni prodajat svojo kožo, zaradi tega, ker to drugi "zahtevajo", vi pa jim želite ustreči in prikupiti, pa čeprav izdate same sebe, svojo dušo???? Žalost od žalosti. Ko bo prepozno, boste drago plačali za vaš ego. Zapomnite si, siromak je bogataš, tisti, ki si pa prizadeva čimbolj izstopati iz množice, zaradi tega, da bi bil "in", bo pa spet ujet v mrežo, svobode zlepa ne bo, trplenja bo pa na višku. Vsi takšni, ki se strinjajo z gornjim komentarjem bodo še dolgo trpeli, ker imajo prevelik ego. Zapomnite si večji kot je napuh, navezanost in več kot imate želij, večji skopuhi in ošabneži ste, bolj zaničujete "poštenost", pa še trplenju ne boste ušli na veke ne, ker ste ste si nakopičili preveč bremen. Še hujši časi prihajajo in še bolj boste trpeli, zaradi vaše zlobe, namesto da bi spregledali in bili srečni ter neskončno veseli.
pomlad14
19. 10. 2012 16.47
+1
Sebičnost je slaba vrlina. Zdrave sebičnosti ni, to je samo izgovor za nekatere, ki imajo premalo dobre vesti. Tisti človek, ki ima kaj vesti, bo znal tudi druge "šibkejše" spoštovati in bo se v zameno za to odpovedal celo delu samega sebe. "Zdrav sebičen človek", dandanašnji človek, je še vedno skopuh z velikim egom, ki misli samo nase in ne ve, da je treba v stiski skupaj stopit in si pomagat, ne pa obrnit hrbta drug drugemu in si misliti:" jaz se bom znašel, za druge "nesamostojne reveže", pa mi je mar". To je odraz dandanašje "pokvarjene" družbe, ki zaničuje vse kar ni v skaldu s tem, kar "naroča" družba, naprimer brezdomci, ki nimajo stalneg a bivališča so tabu, zato jih človeška zloba mora takoj popljuvati, namesto, da bi se jim pomagalo.
Morana7
22. 10. 2012 12.24
-1
nevica, a ti res misliš, da se reveži sami odločijo...hey od danes naprej bom pa živel v kartonasti wanabe hišici ? Se vid, da maš polno rit vsega ....če ne bi dojela možno sosledje....imaš delo, vzameš kredit, zgubiš delo in si v RITI.....Imaš delo si omisliš potomstvo...zgubiš delo...in ja spet si tam kjer sonce ne sije. Sebične osebe so tiste, ki jih lahko dojemamo v slabem smislu...sebični direktorčki, ki grebejo samo zase...ki ne plačujejo zaposelnih...to je definitivno ena huda anomalija in kriminal ne pa pohvale vredno. Bi pa rekla da se tolažijo z točno istimi besedami kot jih navajš ti....zdrava sebičnost my ass.
JurijGrmMlajsi
25. 10. 2012 00.47
+2
nevica Zato obstajata dve vrsti sebičnosti- tista, kjer imaš vest, a vseeno raje kupiš boljši avto kot pomagaš sočloveku. S tem pravzaprav ni nič narobe, ČE je ta denar es tvoj. Včima stvari, kmi jih tukaj navajajo so pravzaprav zlorabe, kraje, korupcija itn Seveda so tudi ti sebični, a to še ne pomeni, da so pošteni nesebični. Pa še to je pomebno, da ljudje pravzaprv premorejo zelo malo nesebičnosti ko gre za popolne tujce. Veliki večin, pa če prizna ali ne, sploh ni mar za AIDS ali lakoto v Afriki. Drugače, pa j vse sebičnost, saj tudi žrtvovanje za družinskega člana ali dobrega prijatelja- kar je pravzaprv višek altruizma, ki ga velika večina premore (so tudi taki, ki bi lastnega brata pustili stradati) prijetno ravno TEBI. Zato se spet vračamo k temu, da ne obstajata sam ''jaz'' in ''drugi'' temveč tisti ki so med obema srkajnostima, to so družina, prijatelji, potem znanci in šele nato skupnost. Tako, da je še kako logično, da nas bolj muči kakšne avte imajo v Sloveniji, ne pa kaj bodo nekje v nerazvitem svetu ta teden jedli! To je NARAVNO! Človek je ta čut doil zato, da skupnost preživi, a to je bilo takrat ko so se v skupnosti VSI POZNALI. To, kar razni sanjači danes hočejo- da bi ta občutk razširli na ves svet je nemogoč podvig, saj je že sama narava tega ''altruizma'' taka, da se ne more razšiti na preveliko število ljudi (baje da gre tam do 150) niti na oddaljene kraje. To je pogruntal že David Hume, čeprav je tudi sam bil sanjač te sorte!
JurijGrmMlajsi
25. 10. 2012 16.47
+1
daniel28 v bistvu propagiraš indivdualizem, kar je zelo dboro, ampak z njim gre tudi doza sebičnosti. Vedno sem bil indivdualist, kar zame pomeni, da vedno izhajam iz lastnih vzgibov in nagnjenj, zato sem tudi tako nesebičen do ožje družine in dobrih prijateljev, malo manj do bližnje okolice in povsem indifernten do težav neznanih ljudi daleč stran. Prvo dovje me izpolnjuje, zadnje pa me dolgočasi. Ne pozabi da je jaz ena skrajnost, vsi ostali druga, tisti ki so \"naši\" pa združujejo oboje, zato je v tem \'\'altruizmu\'\' do bližnjih zelo veliko sebičnosti, saj si MI želimo, nam je lepo, da bo njim dobro.
JurijGrmMlajsi
25. 10. 2012 17.18
+1
Morana7 zdrava sebičnost ne pozna velikodušnosti, pozna pa poštenost. Direktor, ki je zdravo sebičen (kar pmeni, d aje tudi pošten) bo plačeval delavce iz kar dveh razlogov: - občutk za poštenost mu to nalaga, saj se zaveda, da vsak za svoje delo zasluži plačilo - POZNA jih! nekako so njegovi- spet, ČE je pošten in ni vzivšen, da z njimi ravna kot z živino, ali stroji. Če bi vsak direktor delavce spoznbal in videl kot svoje ljudi, ne bi tako zlahka metal na cesto ali zmanjševal plač- spet, d ane boš govrila, da sem idealist, samo ČE je pošten. Samo, tudi tak direktor, če je pošten in sebičen ne bo plkačeval visokih davkov, dajal denarja v dobrodelne namene, volontiral itn ker nobeno od teh ne izpolnjuje zgornjih pogojev, medtem ko NJEGOVI delavci, ki ZANJ nekaj DELAJO pa! In ne govorim samo na pamet, tudi sam sem bil v situaciji da odločam o plačilu, za dobro opravljeno delo sem vedno dal VEČ, prijatelju sem marsiakj kar je potreboval kar dal, nenazadnje je med študijem tudi živel pri meni, pa vseeno ne doniram denarja (razen za določene medicinske raziskave,a tudi to je svojevrstna sebičnost, saj me je k temu napeljala očetova bolezen in tudi smrt zaradi predolgega čakanja na presaditev srcai) za revne pa samo hrano in oblačila, ker denarja ne zaupam nikomur. A kot sem že omenil, niti ene sekunde dneva mi ne pokvari to, da je na svetu milijarda lačnih, saj, vsaj upam, da bo tako tudi ostalo, ti povečini niso v moji okolici oz domovini. Za tiste ki so pa nekaj tudi naredim. Drugače pa priznam, da je praska na avtu bolj pomebna od težav nerazivtega sveta!
JurijGrmMlajsi
25. 10. 2012 17.34
nevica Pri nas in povsod po svetu ni preveč sebičnih, je pa premalo poštenih. Poštenemu sebičnežu bom itak prej zaupal kot katermukoli altruistu, saj ne verjamem, da je komurkoli na tem svetu tujec bolj pomebne od njega samega.
Draža
18. 10. 2012 20.39
+2
Sebičnež je vedno sam in nesrečen.
JurijGrmMlajsi
25. 10. 2012 17.41
+3
Ne tolaži se! Tisti, ki je sebičen, a v priemru tistih, ki jih ima rad naredi izjemo, je lahko še kako zadovoljen iv družbi drugih, ki so zapisani geslu "za druge mi dosti mar, zate pa bi dal življenje" Osebno me sploh ne privlačijo tiste cmerave dobrodelne ženske, ki cel dan napletajo o neki Somaliji ali katerikoli že deželi. Edina sebičnost, ki bi me odbijala je do družine in prijateljev oz že omenjenega "svojega kroga".
pomlad14
18. 10. 2012 12.02
+6
Kdor je srečen zaradi sebičnosti, ta ne more biti resnično srečen. Sreča pride šele takrat, ko se zmanjša stopnja ega in postane človek bolj skromen. Žal pa dandanašnji ljudje (po)skušate najti srečo na prisilen, sebičen in zgrešen način, tako da zanjo izdajate svojo dušo. Človek je danes izdal samega sebe, tako daleč smo prišli in še dalje si kopljete jamo. Neveste pa, da je ključ do uspeha in do prave sreče pravo nasprotje vaše sebičnosti, v skromnosti. Bolj ko boste manj sebični in boste popustili pri samih sebi ter boste zmanjšali vaš ego, bolj bo sreča prihajala sama od sebe, brez da bi zanjo zahtevali kakšno (oprijemljivo) zadevo. Ljudje, daleč ste še od popolne sreče in to zato, ker ste nasedli napuhu in družbi, ki vas napačno uči in vzgaja, vi pa ji vse verjamete, kar vam reče, namesto da bi najprej sebi verjeli.
JurijGrmMlajsi
25. 10. 2012 00.51
+4
danijel_28 HAHAHAHA....malo instant filozfije po receptu ameriških guruje? Ti ne moreš soditi kdor je resnično srečen, saj to vsak ve sam pri sebi. SLahko, d alaže, sam tega se ne da dokazati kar tako kot ti zdaj poskušaš! Poleg tega, sreča je subjektivna stvar- nekatere osrečuje to, druge tisto- dobesedno sto ljudi, sto različic sreče. Če nekoga muči vest, potem ne more biti srečen, sam vesti nimajo vsi, pa tudi to je precej subjektivno. V prejšnjem komentarju sem zelo hladno pisal o težavah tretjega sveta, a ne? Verjemi mi, da mirno spim, nobenih težav z vestjo, ker pač ne čutim dolžnosti, saj niso ne družina, ne prijatelji še sonarodnjaki ne!
Strelja?ko
18. 10. 2012 10.01
Sebičnost in altruizem... Odločam se sam. Ampak vsega ne dobiš.
SilverBullet
18. 10. 2012 09.33
+11
Sebični ljudje bi bili najsrečnejši ljudje na svetu, če jim ostali ne bi metali zavistnih polen pod noge. Poglejte Zidarja in Hildo. Bila sta na pragu sreče, ljudem gre pa kar nekaj v nos.
nis9x
18. 10. 2012 08.37
-1
Tudi dobrodelnost se velikokrat dogaja iz povsem sebičnih razlogov.Glasbenik recimo ki služi ogromne količine denarja ki ne opravičujejo njegovega delovanja in bivanja na tem planetu,mora nujno dajati v dobrodelne namene,da zjutraj sploh lahko vstane in gre iz hiše.
JurijGrmMlajsi
25. 10. 2012 16.49
+2
nis9x Pa tudi iskrena! Če je tebi tioplo ob srcu ko nekaj anrediš za koga drugega, to počneš tudi zase. Čistega altruizma no. To bi pomenilo, da brez čustev in strasti postavimo VSE druge na prvo mesto, kar je že bolano.
ZakoniZdravja
18. 10. 2012 00.10
+6
odvisno kaj je za koga sreca, ce je za nekoga sreca materialna zadeva bo z sebicnostjo seveda srecen ce pa hoce clovek biti bogat z pravim bogatstvom pa mu sebicnost tega ne bo prinesla torej ne more imeti dobre ljudi in mocne velike druzine
JezekTekaTEka49
17. 10. 2012 16.27
+3
Ne morete nam genov spremeniti ... takšni kot smo, smo ... 95% ... ostalih 5% pa glumijo, ker ne vejo ... al bi ....al nebi ...
faronika
17. 10. 2012 15.29
+13
Niti slučajno!! So pa večinoma bolj uspešni,ker so brezobzirni in razen njih drugega ni!!
Tachibana
17. 10. 2012 19.23
+3
To mi povejte: kateri na banki prej pride na vrsto: tisti, ki vpije iz ozadja vrste ali tisti, ki stopi nazaj in spusti koga naprej?
SilverBullet
18. 10. 2012 09.35
+9
Jimi1
17. 10. 2012 10.37
+23
Na reakcijo na popolnoma sebično okolico je normalno, da vsak prej ali slej postane sebičen. Sebičnost do najožje družine je pa nedvomno že bolezen, ki se ji pridružita še napuh in pohlep....
selector
17. 10. 2012 16.14
+0
lpower2
17. 10. 2012 04.59
-6
zato so bili ljudje v komunizmu nesrečni
JezekTekaTEka49
17. 10. 2012 16.23
-2