Slovenski 15-letniki dobri v matematiki in naravoslovju, slabši v branju

Program PISA je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učenk in učencev v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah, ki poteka že vse od leta 2000, v Sloveniji pa je bil prvič izveden leta 2006.

Leta 2012 je v raziskavi sodelovalo okoli 510.000 učenk in učencev iz 65 držav, kar predstavlja reprezentativno skupino za okoli 28 milijonov 15-letnikov. V Sloveniji je sodelovalo 8.405 dijakinj in dijakov ter učenk in učencev.

Slovenski 15-letniki so pri matematični pismenosti v povprečju dosegli 501 točko, kar je enako kot leta 2009. Dosežek je pomembno višji od povprečja OECD – 494 točk.

Matematični dosežki so bili sicer najvišji v Šanghaju na Kitajskem, kjer so sodelujoči povprečno zbrali 613 točk, kar je 119 točk več od povprečja OECD ali tri dodatna leta šolanja. Podoben rezultat kot Slovenija so dosegle Avstrija, Avstralija, Irska, Danska, Nova Zelandija in Češka.

V Sloveniji temeljno raven matematične pismenosti, ki učenkam in učencem omogoča nadaljevanje učenja in s tem tudi uspešno delovanje v vsakdanjem življenju, dosega 80 odstotkov učenk in učencev. Razlik v rezultatu med spoloma pa ni bilo.

Pri bralni pismenosti so slovenski učenci dosegli 481 točk, kar je nižje od povprečja OECD – 496 točk. Podobne rezultate imajo tudi Portugalska, Izrael, Hrvaška, Švedska, Islandija, Litva, Grčija, Turčija in Rusija.

V Sloveniji 79 odstotkov učencev dosega temeljne bralne kompetence, v povprečju v OECD je teh učencev 82 odstotkov. So pa bile pri tem preverjanju uspešnejše slovenske učenke, ki so povprečno zbrale 510 točk, učenci pa 454 točk.

Tudi v naravoslovni pismenosti so slovenski dosežki stabilni. V Sloveniji 87 odstotkov učenk in učencev dosega temeljne naravoslovne kompetence, povprečno v OECD pa 82 odstotkov.

Slovenski 15-letniki se sicer v primerjavi z vrstniki iz držav OECD v povprečju ocenjujejo kot manj pripadni šoli, predvsem fantje. Prav tako v manjši meri menijo, da jim bo vlaganje truda v šolsko delo v pomoč pri iskanju boljše zaposlitve v prihodnosti in vpisu na fakulteto.

Po drugi strani pa slovenski mladostniki v povprečju poročajo o malenkost bolj pozitivnih stališčih do šole kot institucije, ki jih je s ponujenim znanjem pripravila na odraslo življenje, poročajo pa tudi o večji vztrajnosti za učenje, večji odprtosti za reševanje problemsko zasnovanih situacij.