Komisar Potočnik: Ne želite si trojke – ta vam jasno določi, koliko gredo plače dol, tu ni pogajanj

Trenutna vlada je očitno začela delati resne korake za reševanje države iz krize. Tako je bankam BNP Paribas, Deutsche bank in JP Morgan podelila mandat za organizacijo sestankov z investitorji po različnih mednarodnih finančnih središčih. O tem koraku je najprej poročala finančna spletna stran Bloomberg, nato pa so na slovenskem finančnem ministrstvu informacijo potrdili tudi za domače medije.

Razložili so, da bodo srečanja, ki se bodo začela 22. aprila, namenjena preverjanju možnosti letošnjega financiranja Slovenije na mednarodnih kapitalskih trgih. Poudarjajo, da ne gre za mandat za izvedbo izdaje obveznice, ampak za "non-deal related roadshow" oziroma pripravo srečanj s potencialnimi vlagatelji brez ponudb za sklenitev posla.

Slovenija je že nekaj tednov predmet špekulacij, da bi utegnila biti naslednja članica evroobmočja, ki bo morala zaprositi za pomoč. Vlada takšne špekulacije vztrajno zavrača in napoveduje potrebne ukrepe, zaskrbljenost pa se je povečala, ko državi z menicami krajše ročnosti minuli teden ni uspelo zbrati načrtovane vsote.

V sredo je naša država izdala za 1,1 milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic, kar je dvakrat več od načrtovane vsote. Enotna nominalna letna obrestna mera v izdaji je bila 4,15 odstotka, kar je za 0,16 odstotne točke več kot v zadnji primerljivi dražbi decembra 2011. Država je ob tem predčasno odkupila še za skoraj 511 milijonov evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki v plačilo zapadejo 6. junija letos. Po mnenju nekaterih analitikov je bila ta dražba menic pozitiven signal, bo pa morala vlada po njihovem mnenju pred izdajo dolgoročnejše obveznice za pridobitev zaupanja vlagateljev predstaviti konkretne ukrepe.

Za srečanja se bo treba vrhunsko pripraviti, saj bo treba potencialnim investitorjem predstaviti kredibilne in do zadnje podrobnosti razčlenjene načrte za reševanje bančnega sistema, meni ekonomist škotske banke Royal Bank of Scotland (RBS) Abbas Ameli-Renani. V nasprotnem primeru se bodo slovenski predstavniki srečali z nezainteresiranimi vlagatelji.

Slovenski finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec sta v akciji že danes. V Washingtonu se začenja osrednji del spomladanskega srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. Čufer je na novinarski konferenci v washingtonskem Nacionalnem novinarskem klubu zagotovil, da Slovenija ne bo potrebovala mednarodne pomoči za rešitev finančnih in gospodarskih težav, s katerimi se sooča. Dejal je, da ima Slovenija trdne gospodarske temelje, obenem pa je priznal, da je nekaj problemov, s katerimi se mora vlada spopasti. Po Čufarjevih besedah je nekaj neravnovesij v podjetniškem sektorju, medtem ko jih v stanovanjskem sektorju in pri financah gospodinjstev ni.

"Problemi so rešljivi," je zagotovil in dejal, da si je vlada zadala dve nalogi v kratkem roku. To sta spodbujanje gospodarske rasti in fiskalna konsolidacija. Omenil je tudi, da sta bili reformi pokojninskega sistema in trga delovne sile že izpeljani.

Znamenje, da pritisk na Slovenijo malce popušča, je bila morda tudi slaba obiskanost konference na začetku osrednjega dela spomladanskih srečanj. Tuje novinarje, med njimi predstavnike agencije Bloomberg in britanskega tednika Economist, so zanimale tudi podrobnosti o ukrepih vlade za povrnitev zaupanja mednarodnih finančnih trgov, med njimi načrtovana prodaja podjetij v državni lasti. Minister je dejal, da o podrobnostih, za katera podjetja bo šlo, še ne more govoriti. "Nimamo še imen. O tem bomo na vladi govorili 9. maja in šlo bo za paket nekaj podjetij, ne nujno le dveh, s katerimi bomo takoj začeli privatizacijo. Za dokapitalizacije bank bo vlada namenila nekaj manj kot milijardo evrov, proces pa bo predvidoma končan do konca leta," je napovedal.

Glede privatizacije oziroma prodaje deležev v podjetjih in prodaje obveznic se minister, po lastnih besedah, v Washingtonu srečuje s številnimi investitorji. "Slovenija načrtuje izdajo novih obveznic in če pri vlagateljih ne bo takoj zanimanja, ne bo problema. Če bodo želeli počakati na več rezultatov, lahko počakamo in bomo prišli kasneje, ampak s trgov se ne bomo umaknili," je povedal minister.

Pahor za Le Figaro: Slovenija ne potrebuje finančne pomoči

Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za francoski časnik le Figaro zatrdil, da Slovenija ne potrebuje finančne pomoči. Izpostavil je reforme, ki se jih loteva vlada, in zatrdil, da se bomo iz krize rešili sami, med drugim s privatizacijo ene od treh velikih bank.

Pahor je v pogovoru priznal, da je Slovenija v težkem položaju, v katerem se je znašla zaradi težav z bankami. Spomnil je, da se je vlada odločila ustanoviti t. i. slabo banko, in dejal, da sam vladi svetuje, da to stori čim prej. Hitro bi morala začeti tudi privatizacijo, je menil, saj bo to prispevalo k izhodu iz kreditne krize, ki podjetjem onemogoča investicije.

Kot razliko med Slovenijo in Portugalsko ter Španijo, ki sta prav tako zatrjevali, da ne potrebujeta finančne pomoči, je izpostavil številke. Slovenski dolg bo letos znašal 59 odstotkov BDP, kar ni problematično, je dejal. Poleg tega je velikost našega bančnega sektorja enaka 130 odstotkom BDP, medtem ko razmerje na Cipru znaša 800 odstotkov. "Imamo problem z bankami, ki pa ni primerljiv," je zatrdil.

Poleg tega se lotevamo reform, je dejal. Teh sta bili že deležni področji pokojnin in trga dela, v načrtu je tudi sprememba ustave, ki bo omejila možnost referendumov, ki so v času njegovega vodenja vlade "zavirali reforme". "Za razliko od drugih držav se lotevamo reform brez oklevanja, čeprav ne podcenjujem prizadevanj svojih portugalskih, grških ali španskih kolegov," je dejal in se vprašal, zakaj bi sploh morala nujno obstajati naslednja država, ki jo bo treba reševati. "Ni nobenega razloga, da se iz tega ne bi rešili sami," je prepričan Pahor.

Izrazil je zadovoljstvo, da je Sloveniji nedavno uspelo izdati za 1,1 milijarde obveznic. "To je prvi korak, ki potrjuje, da si lahko na trgih še naprej izposojamo," je dejal v pogovoru, objavljenem na spletni strani časnika.

Odločno je zanikal možnost, da bi se pri nas lahko bančna kriza razpletla s posegi v bančne vloge varčevalcev, tako kot na Cipru.

Potrdil je, da bo vlada privatizirala eno od treh velikih bank, ki bo odprta tujim vlagateljem. To ni "priljubljena izbira", a med možnostma "obdržati slabo državno banko ali imeti solidno banko v rokah tujine", mu je ljubša druga.

Glede načrtovanega varčevanja je Pahor dejal, da so rezi v stroške države nujni, zato da bi privabili vlagatelje in znova zagnali rast. Vlada mora biti po njegovih besedah karseda pogumna in mora sprejeti tudi težke odločitve. Pri tem jo namerava podpirati in ga ne zanima cena priljubljenosti. Spomnil je, da je bil lani izvoljen z dvotretjinsko večino, in dejal, da bo svojo priljubljenost zastavil za "dobro stvar".

Dejal je še, da se v Sloveniji ne krepi protievropska naravnanost. "Ni v naši kulturi, da bi svoje težave pripisovali Evropi, ljudje jih bolj pripisujejo skorumpiranim politikom," je zatrdil. "Kar koli že za nas hrani prihodnost, Slovenija bo ostala med državami, ki želijo nov okvir za Evropo," je dejal in poudaril, da je sam "zelo evropski" in osebno naklonjen združenim državam Evrope.

Slovenija ni Ciper, ni Španija – Slovenija je Slovenija

Tuji analitiki pa mirijo finančne trge: Slovenija ni Ciper, tako da se ciprski scenarij ne more ponoviti. Slovenija ni niti Španija, je pa mogoče, da bomo ubrali neko srednjo pot med Ciprom in Španijo. Res je, da ima Slovenija tako kot Ciper velikansko težavo z bančnim sistemom, prav tako je sprejemala slabe odločitve o posojilih. Pri tem kolumnistka Bloomberga Megan Greene opozori na tri državne banke, ki nas vlečejo na dno, prav tako na prijateljske odnose med politiki, bankami in družbami, zaradi katerih so bili podeljeni marsikateri slabi krediti.

A ciprski bančni sistem je bil megalomanski v primerjavi s slovenskim. Naša država prav tako ni tako odvisna od bančnega sistema, kot je Ciper, za katerega je bilo bankirstvo primarna dejavnost. Strah, da bi morali tako kot Ciper kar čez noč zapreti banke in radikalno rezati v bančni sistem, je tako malo oziroma nič verjeten. So pa tudi vsote, ki bi bile potrebne za stabilizacijo našega ali ciprskega bančnega sistema, izredno različne. Ciper bo tako po zadnjih podatkih moral le v bančni sistem vložiti več kot 10 milijard evrov, za kar pa bodo potrebni krvavi rezi. V Sloveniji bi za reševanje treh najbolj kritičnih bank potrebovali okoli milijardo evrov.

Najbolj verjetno naj bi bilo, da bo Slovenija prosila za neposredno pomoč za banke, tako kot je to storila Španija. A malo verjetno je, da se bo španski scenarij v celoti odvil tudi pri nas. Od slovenskih bank bi lahko pričakovali, da pri reševanju sodelujejo, in sicer tako, da samostojno izplačajo vlagatelje.