Na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve, ki je potekalo 11. februarja, države članice EU niso dosegle kvalificirane večine za ali proti odobritvi gensko spremenjene koruze 1507 z odpornostjo na koruzno veščo. Proti odobritvi se je sicer zavzelo 19 držav članic, a odločitev je zdaj v rokah Evropske komisije, ki lahko sama odobri dajanje v promet za pridelavo.
Z ministrstva za kmetijstvo in okolje so sporočili, da je skupna dvanajstih držav članic, med katerimi je tudi Slovenija, na komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov Tonia Borga naslovila pismo. V njem je skupina držav Evropsko komisijo pozvala, da predlog odobritve pridelave omenjene koruze umakne.
Na ministrstvu so razložili, da imamo v okviru EU na področju gensko spremenjenih organizmov centraliziran postopek odobritev. Podjetje je leta 2001 vložilo prijavo pridelave gensko spremenjene koruze 1507, ki tvori Bt protein, ta pa daje koruzi odpornost na koruzno veščo. V tem obdobju je Evropska agencija za varno hrano (EFSA) naredila več različnih strokovnih ocen tveganja za omenjeno koruzo. V njih EFSA ugotavlja, da zaradi prisotnosti Bt proteina obstaja v primeru pridelave gensko spremenjene koruze 1507 potencialno tveganje za ne-tarčne organizme (ličinke metuljev in vešč) tudi na poljih s konvencionalno koruzo, v primerih, da so izpostavljeni pelodu gensko spremenjene koruze. Zato je Slovenija zelo zadržana do odobritve. Odobritvi te koruze za pridelavo pa nasprotuje tudi javnost.
Na ministrstvu pravijo, da se je pri primer z gensko spremenjeno koruzo 1507 vnovič pokazalo, da je treba iskati rešitve, ki bi državam članicam omogočale, da same odločajo o pridelavi v EU odobrenih gensko spremenjenih organizmov za pridelavo na svojem ozemlju. Temelj bi morala biti jasna merila, tudi družbeno-ekonomska, upoštevati pa bi morali tudi potencialne čezmejne vplive pridelave gensko spremenjenih organizmov.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.