Slovenija je dobila še dve leti časa

Evropska komisija je ocenila reformne in proračunske načrte Slovenije in drugih članic EU ter jim priporočila nadaljnje ukrepanje.

Za Slovenijo je pripravila devet priporočil za nadaljnje ukrepanje, v katerih jo opozarja, da mora očistiti bančne bilance, izvesti ustrezno privatizacijo, rešiti problem prezadolženih podjetij, nadaljevati javnofinančno konsolidacijo, izboljšati konkurenčnost ter še naprej reformirati pokojninski sistem in trg dela.

Novost je priporočilo, ki se nanaša na pravosodje. Slovenija naj "nadgradi dosedanja prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje trajanja sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah ter števila primerov, ki čakajo na obravnavo, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje", poziva komisija.

Najbolj pa Bruselj skrbijo banke. Ker dvomi o verodostojnosti ocene Banke Slovenije, da bo za dokapitalizacijo bank dovolj 900 milijonov evrov, poziva k neodvisni oceni stanja bank v državni lasti. Opozarja pa tudi, da morajo bankirji odgovarjati za slabe odločitve, ki so privedle do perečega položaja v slovenskem bančnem sektorju.

Slovenija naj ukrepa "za najem neodvisnega zunanjega svetovalca do junija 2013, ki bo opravil pregled kakovosti aktive bank v celotnem sistemu. To naj konča v letu 2013 in zagotovi hitrejši napredek v primeru dveh bank (NLB in NKBM), ki sta že predmet postopka državne pomoči, da se bo pospešilo izboljšanje njunih bilanc stanja," piše v priporočilih komisije.

Komisija Slovenijo poziva, naj nadaljuje s pripravami za napovedano privatizacijo NKBM in do septembra letos pripravi "ambiciozen časovni načrt za odprodajo neposrednih in posrednih državnih deležev v bankah". Hkrati naj do marca prihodnje leto oblikuje celovito strategijo za zagotovitev boljšega upravljanja prestrukturiranih bank. Do konca letošnjega leta pa naj pregleda regulativni okvir za banke in okrepi nadzor sistema.

Na področju javnih financ je Slovenija zaradi neugodnih gospodarskih razmer dobila dve dodatni leti za znižanje primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. Nato pa mora nadaljevati s strukturnim uravnoteževanjem javnih financ, tako da bo leta 2017 strukturno izravnala javne finance, kot je vlada napovedala v programu stabilnosti.

To po navedbah komisije zahteva izvajanje ambicioznih strukturnih reform, ki bi povečale potencial za rast in zaposlovanje. Sloveniji v Bruslju med drugim svetujejo, da naj sprejme ukrepe za izboljšanje pobiranja davkov ter na strani odhodkov izvede ukrepe na podlagi "sistematičnega pregleda javnih izdatkov na vseh ravneh države".

Slovenija naj do konca tega leta med drugim še zaključi postopek vnašanja fiskalnega pravila v zakonodajo in okrepi vlogo neodvisnih teles, ki nadzorujejo fiskalno politiko. V izvedbenem zakonu o fiskalnem pravilu se predvideva opredelitev fiskalnega sveta.

Pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti javnih financ je ključno upravljanje s pokojninskim sistemom. Po letu 2020 – do takrat naj bi delovala sprejeta pokojninska reforma – v Bruslju pozivajo k nadaljnji prilagoditvi vseh ustreznih vidikov pokojninskega sistema, vključno z navezavo upokojitvene starosti na podaljšanje življenjske dobe. Hkrati pa naj država ohranja zadostno raven pokojnin.

Na področju trga dela naj Slovenija po navedbah Bruslja zagotovi, da trendi na področju plač, vključno z minimalno plačo, "podpirajo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest". Skrbno naj spremlja tudi učinke nedavno sprejete reforme trga dela in po potrebi opredeli dodatne ukrepe, vključno z ureditvijo študentskega dela.

Rehn: Slovenija odločno ukrepa

"Slovenija zdaj odločno ukrepa za odpravo presežnih neravnovesij. Na trgih je bila sposobna financirati svoje potrebe za nekaj časa in zdaj mora to priložnost izkoristiti za naglo nadaljevanje reform," je v Bruslju poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Ob tem je Slovenijo pohvalil, da je od aprila, v zadnjih nekaj tednih, pospešila tempo reform in se dodatno zavezala k zagotavljanju zdravih javnih financ.

Izpostavil je dogovora o vpisu fiskalnega pravila v ustavo in o ustavnih spremembah referendumske ureditve, dogovor s sindikati o znižanju mase plač v javnem sektorju ter začetek odločnega čiščenja bančnega sektorja.

Ko bo Slovenija reformno strategijo, opredeljeno v reformnem načrtu in pismu, ki ga je v Bruselj poslal finančni minister Uroš Čufer, v celoti izvedla, bi to moralo pripeljati do vzdržnega odpravljanja neravnovesij, izboljšanja zaupanja trgov in konec recesije, je še poudaril Rehn.