Slovenci v davčnih oazah: v Belgiji obsojen na pet let zapora, v Sloveniji svoboden kot ptica

V svojem krilu družinske vile v ljubljanski Rožni dolini živi upokojeni 71-letni Peter Rajgelj. Njegovega miru ne zmotijo niti dokumenti Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev, ki smo jih dobili prek Centra za preiskovalno novinarstvo. Ti razkrivajo, da je bil Rajgelj direktor podjetja v davčni oazi na Deviških otokih, so poročali v oddaji 24UR.

Samo po sebi to seveda ni problematično, bolj zanimivo pa je, da je bil Rajgelj pred skoraj šestimi leti v Belgiji obsojen na pet let zapora. Belgijske sodbe ne priznava, za njim pa je v okviru mednarodne mreže organiziranega kriminala razpisana mednarodna tiralica in evropski nalog za prijetje in predajo. V Belgiji bi ga takoj postavili na hladno, vendar ga naša policija ne namerava izročiti, saj postopek poteka tudi na murskosoboškem sodišču, kjer pravijo, da so jih Belgijci o sodbi obvestili šele pred nekaj tedni.

Cigarete za ruski trg

Kakšna pa je bila poslovna pot, ki je upokojenega poslovneža pripeljala na seznam najbolj iskanih oseb? Leta 2002 se je skupaj z direktorjema Kartonaže in Pomurskega tiska podal v izdelovanje škatlic in vrednotnic za cigarete. Nekdanji delavci vedo povedati, da so izdelovali cigaretne škatlice za ruski trg in da sta delo nadzorovala dva Rusa in Rajgljev sin.

Rajgelj se danes ne spominja, koliko natančno mu je posel navrgel, dokumenti mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev pa razkrivajo, da sta maja 2002 Rajgelj in njegov sin Sebastjan skupaj z Britancem Ericom Gillom postala direktorja na britanskih Deviških otokih registriranega podjetja Unibase International z naslovom v Panami in s skritim lastnikom.

Rajgelj to zanika in pravi, da so imeli podjetje Unibase International v Švici, a v švicarskem registru pod tem imenom nikoli ni bilo nobenega podjetja.

Od ponarejenih bankovcev do krvavih diamantov in financiranja Al Kaide

Zalomilo pa se je, ko so avgusta 2002 slovenski policisti preiskali njegovo podjetje Interprint s sedežem v stavbi znane ljubljanske gostilne. Tam so poleg ponarejenih vrednotnic odkrili tudi več ponarejenih afriških frankov. Izkazalo se je, da je bil Rajgelj vpleten v mednarodno kriminalno mrežo, ki jo je vodil Libanonec Aziz Nasur, ki je bil vpleten tudi v prodajo razvpitih krvavih diamantov iz Sierre Leoneja za financiranje terorističnih operacij Al Kaide. V samem vrhu operacije je bil Turek Ahmet Bulent Hazer. Ta je bil vpleten v več primerov ponarejanja denarja po svetu, leta 2001 pa postal največji solastnik ljubljanskega podjetja Interprint, katerega solastnika sta bila še Alenka Jelnikar in Rajgelj.

Rajgelj se spominja, da sta oba, Nasur in Hazer, prišla v Slovenijo. Rajgelj pravi, da ni vedel, da tiskajo ponarejene bankovce. Zakaj pa je potem na zaslišanju v Belgiji izjavil, da je bil Interprint, kjer naj bi bil glavni štab ponarejevalcev, ustanovljen izključno za tiskanje ponarejenih afriških frankov? Rajgelj zanika, da bi to izjavil in pravi, da ga je rešilo to, da je takoj odstopil od posla, ko je videl, da je nekaj narobe. Toda v Belgiji so ga vendarle spoznali za krivega sodelovanja pri ponarejanju.