Slovenci imamo dobro, a drago hrano. Žal pa imamo tudi težave z debelostjo

Združenje človekoljubnih organizacij Oxfam je sestavilo lestvico 125 držav glede na to, kako kvalitetno se prehranjujejo njeni državljani, s poudarkom na tem, kakšna je prehranska vrednost njihove prehrane, koliko si jo lahko privoščijo in koliko hrane sploh imajo na voljo. In če so prvi na lestvici Nizozemci, so na zadnjih treh mestih Čad, Etiopija in Angola.

Na prvih 20 mestih so evropske države, le Avstralija se je umestila na 8. mesto. ZDA, Japonska, Nova Zelandija, Kanada in Brazilija so vse uvrščene nižje od 20. mesta. Zadnjih 30 mest na prehranski lestvici zasedajo afriške države, z izjemo Laosa, Bangladeša, Pakistana in Indije.

Slovenija je na 33. mestu lestvice, naša južna soseda Hrvaška na 30. mestu, Madžarska na 25. mestu, Italija na 8. mestu, naša severna soseda Avstrija pa kar na 4. mestu. Od bivših jugoslovanskih republik so ocenili še hrano v Makodoniji, ki so jo uvrstili na 36. mesto, ter v BiH, ki je uvrščena na 57. mesto.

Na prvih treh mestih so Nizozemska, Francija in Švica. Te tri države imajo najboljše ocene v vseh štirih kriterijih. Ti pa so:

1. Ali imajo ljudje na voljo dovolj hrane? To so ocenili na osnovi podatkov o podhranjenosti otrok.
2. Ali si lahko ljudje privoščijo hrano? To so ocenili na osnovi primerjav med cenami hrane in cenami ostalih dobrin.
3. Ali imajo ljudje na voljo kakovostno hrano? To so merili na osnovi raznolikosti hrane, ki jo zaužijemo, na osnovi njene hranljivosti in seveda na osnovi tega, ali imamo dostop do čiste pitne vode.
4. Kakšne so zdravstvene posledice uživanja hrane, ki je ljudem dostopna? To pa so merili na osnovi podatkov o čezmerni telesni teži in podatkov o bolnikih z diabetesom.

Prav v tej četrti kategoriji se je Slovenija uvrstila najslabše, medtem ko smo najboljše podatke zabeležili v prvi in tretji kategoriji.

Organizacija je že pozvala k nujnim reformam. Kot navajajo, je treba zagotoviti proizvodnjo in distribucijo hrane širom po svetu v taki meri, da ne bo vsak osmi človek na svetu lačen, čeprav je hrane na svetu dovolj, da bi lahko nahranili vse.