Skupina za pregon gospodarske kriminalitete zadovoljna z delom: 'Nedotakljivih ni več'

Delovna skupina 11 državnih organov in institucij, ustanovljena na podlagi strategije obvladovanja gospodarske kriminalitete, je bila po mnenju višjega državnega tožilca Draga Šketa uspešna, saj so uspešno koordinirali delo posameznih skupin in realizirali vse zadane naloge. Vladi bodo zato predlagali, da še naprej opravljajo to delo, organom pa naložijo nove naloge, da se v prihodnjih letih zmanjša gospodarska kriminaliteta, nezakonito pridobljeno premoženje pa uspešno zavaruje.

Med ključnimi uspehi skupine je Šketa, sicer tudi vodja skupine, izpostavil izmenjavo podatkov med organi in njihovo sodelovanje, pripravili pa so tudi številne predloge zakonodajnih sprememb, s katerimi bi bili še uspešnejši pri pregonu gospodarskega kriminala.

Veliko težav so imeli člani delovne skupine pri pridobivanju podatkov, razumljenih kot bančna skrivnost, je dejal Šketa. Vendar pa so, tudi v sodelovanju z Banko Slovenije, na tem področju dosegli napredek, sodelovanje z bankami pa sedaj poteka normalno.

Problem je bil tudi z izvajanjem zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ker je ustavno sodišče ugotovilo neskladje z ustavo v prvem odstavku 28. člena zakona, po katerem sklep o preiskavi v podjetju, proti kateremu se vodi postopek, izda Javna agencija RS za varstvo konkurence. Vendar pa se tudi to, kot je dejal Šketa, že ureja z vladnim predlogom novele.

Sodelovanje s tujino med drugim poteka preko evropske pravosodne mreže, kjer sodelujejo s tožilci. Sodelovanje poteka hitro, administrativne ovire pa so odpravljene. "Največ težav je pri sodelovanju s tretjimi državami, s katerimi nimamo sklenjenih sporazumov o sodelovanju," je dejal Šketa. Pri tem je oteženo predvsem pridobivanje podatkov iz davčnih oaz. "Tukaj bo potreben še kakšen drug pristop sledenja premoženja," je poudaril. Premoženje se namreč vedno seli tja, kjer ni mogoče slediti finančnim tokovom.

'Ni več nedotakljivih'

Namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar, sicer članica delovne skupine, pa je izpostavila, da je dobro medsebojno sodelovanje in iskanje medresorske sinergije bistveno za delo na tem področju. "Da ni več nedotakljivih, kažejo tudi statistični podatki za lansko leto, ko je policija obravnavala za 27,1 odstotka več primerov gospodarske kriminalitete," je poudarila.

Izpostavila je pomen ustanavljanja specializiranih preiskovalnih skupin, kot primer ene izmed teh pa predstavila preiskovalno skupino za posle v bankah, ki so v večinski državni lasti.

Kljub vrsti objektivnih težav, ki vplivajo na delo, je med kriminalisti po njenih besedah zelo veliko volje, da dobro opravijo svoje delo. Prepričana je, da jim bo s takšnim delom uspelo povrniti zaupanje v pravno državo. "Veseli smo, da je vlada letos podprla naša večletna prizadevanja za kadrovsko krepitev, predvsem regionalne ravni pri pregonu gospodarskega kriminala," je dejala.

V prihodnje bo prioriteta policije preiskovanje kaznivih dejanj v bančništvu, zdravstvu, farmaciji in energetiki. "Zavedamo se, da slovenska javnost upravičeno pričakuje odločne ukrepe," je še dodala Bobnarjeva.