Sirija tri leta kasneje: mrtvih več kot 140.000 ljudi, 40 odstotkov prebivalcev moralo zapustiti domove

Sirski konflikt je terjal več kot 140.000 življenj, več kot 40 odstotkov prebivalcev je moralo zapustiti domove, upor so za dosego svojih ciljev izkoristili skrajneži, predsednik Bašar al Asad pa je še vedno trdno v sedlu. Konflikt vstopa v četrto leto, na vidiku pa ni ne diplomatske ne vojaške rešitve zanj.

Nemiri so se začeli 15. marca 2011

Vstaja proti sirskemu predsedniku Asadu se je začela marca 2011. Manjši protesti so kot odziv na arabsko pomlad v regiji, korupcijo oblasti in zlorabe človekovih pravic sicer v Siriji potekali že od januarja omenjenega leta, 15. marca 2011 pa so v Damasku, Alepu in Dari izbruhnili nemiri, potem ko so oblasti začele z nasilnim zatiranjem protestov.

Do februarja 2012 se je v državi že razplamtela prava vojna, vključno z bombardiranjem trdnjave upornikov, mesta Homs, s strani režimskih sil. Uporniki so pridobivali nadzor nad vse večjim delom ozemlja, dokler ni Asad lani spomladi sprožil protiofenzive, v kateri njegovi vojski ob strani stojijo pripadniki libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah ter iraški šiitski borci.

V Siriji ena najhujših humanitarnih kriz

Tri leta po izbruhu konflikta, ki je razdejal državo in povzročil veliko humanitarno krizo, bojevanju ni videti konca. Opozicija ima nadzor nad večjim delom sirskega ozemlja kot režim, a režim nadzoruje gosteje poseljene predele in regije. Ob tem se je Asad strateško odločil za branjenje bolj "uporabnih" predelov države - obale, pomembnih mest na severu in jugu ter ključnih prometnih povezav.

Konflikt je povzročil eno najhujših humanitarnih kriz v zadnjem času. Državljanska vojna je z domov pregnala več kot devet milijonov ljudi, kar pomeni, da so Sirci največja razseljena populacija na svetu, je v petek opozoril Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR).

V druge države se je zateklo že več 2,5 milijona sirskih beguncev, še 6,5 milijona ljudi pa je razseljenih znotraj Sirije. Skupno število ljudi, ki so zapustili svoje domove, presega 40 odstotkov celotnega prebivalstva države, poudarja UNHCR. Vsaj polovica vseh razseljenih so otroci. Velik naval beguncev predstavlja tudi veliko težavo za sosednje države Sirije, ki pozivajo k večji podpori mednarodne skupnosti.

Diplomacija odpovedala

Diplomatsko rešitev za sirski spor sta skušali doseči ZDA in Rusija. Na mirovnih pogovorih v Ženevi sta januarja in februarja letos sprti sirski strani prvič sedli za skupno mizo, a konkretnih dosežkov pogovori niso prinesli. Zanimanje mednarodne skupnosti za Sirijo je od takrat precej upadlo, saj zahodne države in Rusija moči trenutno merijo predvsem v ukrajinskem sporu.

Ob tem pa težavo predstavljajo islamisti, povezani z Al Kaido, ki se prav tako borijo proti režimu. Zahodne države so zaradi skrajne organizacije Islamska država Iraka in Levanta vse manj pripravljene konkretno podpirati opozicijo, bojevanje je izbruhnilo tudi med različnimi opozicijskimi strujami, kar je še dodatno zapletlo položaj.

Zahodne države se ob tem soočajo z vse večjim številom mladih džihadistov, svojih državljanov, ki potujejo v Sirijo, da bi se pridružili opozicijskim borcem. Vprašanje je, kakšno varnostno grožnjo bodo lahko ti ljudje predstavljali po vrnitvi v domovino.

Vprašanje kemičnega orožja

Še en vidik sirskega konflikta je kemično orožje, ki naj bi ga režimska stran uporabila najmanj enkrat, in sicer v napadu na obrobju Damaska avgusta lani. Asadov režim je sicer uporabo kemičnega orožja zanikal in krivdo pripisal upornikom, vseeno pa je po grožnjah ZDA z vojaškim posredovanjem pristal na predajo in uničenje vsega svojega kemičnega orožja.

ZDA in Rusija sta dogovor o uničenju sirskega kemičnega orožja, na katerega je pristala tudi Sirija, dosegli septembra lani, potrdil ga je tudi Varnostni svet ZN. Vso sirsko kemično orožje naj bi bilo uničeno do sredine letošnjega leta. Dogovor vključuje grožnjo z ukrepi v skladu s 7. poglavjem ustanovne listine ZN, ki omogoča tudi uporabo sile, če Sirija ne bi spoštovala določil dogovora.

S pristankom na dogovor se je Asad očitno utrdil na predsedniškem stolčku. Napovedal je že, da se bo na volitvah, načrtovanih za sredino letošnjega leta, najverjetneje potegoval za nov mandat. A predaja kemičnega orožja močno zamuja, na kar je Asada 1. februarja letos spomnil ameriški državni sekretar John Kerry.

Analitiki izpostavljajo, da bi se lahko sirski konflikt brez posedovanja zahodnih držav vlekel še več let. Specialist za Sirijo na univerzi v Edinburghu Thomas Pierret meni, da je kakršno koli posredovanje ZDA v času, ko je v Beli hiši Barack Obama, zelo malo verjetno. "Stvari bi se lahko spremenile po letu 2016," dodaja.