Minister za delo Andrej Vizjak je danes na seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zaradi slabega gospodarskega položaja predlagal spremembo zakona o minimalni plači, tako da se ta letos ne bi uskladila z rastjo cen življenjskih potrebščin. Delodajalci so ta predlog podprli, sindikati pa so ga ostro zavrnili. Minimalna plača se bo zato le zvišala.
Vizjak je na novinarski konferenci po seji ESS v Ljubljani izpostavil opozorila Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in delodajalcev, da bo zvišanje minimalne plače negativno vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva in na delovna mesta.
Minimalna plača višja za 2,7 odstotka
Ob tem je spomnil, da se minimalna plača v skladu z zakonom vsako leto usklajuje najmanj z višino rasti cen življenjskih potrebščin. Skladno s tem je predlagal, da se ob soglasju socialnih partnerjev ta zakon spremeni, tako da letos uskladitve oziroma zvišanja minimalne plače ne bi bilo.
Tega soglasja zaradi nasprotovanja sindikatov ni bilo, zato bo minimalna plača skladno z zakonom z januarjem višja za 2,7 odstotka in bo znašala 783,66 evra.
Delodajalci svarijo pred domino učinkom
Delodajalska stran je bila nad potekom razprave v tem delu razočarana. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je opozoril na "domino učinek", ki ga ima zviševanje plač v Sloveniji. Po njegovih besedah se z zvišanjem minimalne plače pojavlja tudi pritisk na druge plače. Opozoril je še, da vse manjši razkorak med plačami pelje v "uravnilovko in pospešeno izgubo delovnih mest".
Sami so zato spremembi zakona o minimalni plači zelo naklonjeni. Člen, ki govori o usklajevanju te plače z rastjo cen življenjskih potrebščin, bi spremenili tako, da bi bilo to pogojeno z "neko" pozitivno gospodarsko rastjo in rastjo plač.
Sindikati: Če ne bo rasti plač, ne bo potrošnje
Sindikati so tovrstne predloge ostro zavrnili. Sodelavka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje je poudarila, da se je lani cena hrane in brezalkoholnih pijač zvišala za več kot štiri odstotke in da je večina dohodkov tistih, ki prejemajo minimalno plačo, namenjena prav prehrani in drugim življenjskim potrebščinam. "Prav tako ne moremo slediti ideji, da bi uskladitev ogrozila konkurenčnost v taki meri, da se ta dvig ne bi opravil. Gospodarstvo ima težave na drugih področjih," verjame. V tej luči je naštela prezadolženost podjetij, plačilno nedisciplino, sivo ekonomijo in ''damping''. "Marsikaj se da narediti drugje," je zatrdila.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.