Prispela nujno potrebna oprema

Aparata sta skupno vredna okoli milijardo tolarjev, je v svojem nagovoru dejal minister za zdravje Andrej Bručan, ki je med drugim izrazil tudi upanje, da bodo kmalu lahko naročili tudi dolgo pričakovane operacijske mize in tako prenehali z dragim gostovanjem v ljubljanskem Kliničnem centru.

Odločitev državne revizijske komisije glede njihove pobude za odpravo zadržanja aktivnosti za oddajo javnega naročila za operacijske mize minister pričakuje čim prej, morda že v začetku prihodnjega tedna.

Na Onkološkem inštitutu (OI) sicer za dokončno selitev v nove prostore čakajo še na preostalo medicinsko in drugo opremo, za nabavo katere je ministrstvo ravno minuli petek objavilo javni razpis. Opremo, vredno okoli 1,3 milijarde tolarjev, bodo na ministrstvu zagotovili prek finančnega lizinga za obdobje sedmih let, je pojasnil Bručan. Nabavili bodo splošno in pisarniško opremo, serijsko splošno opremo, splošno medicinsko opremo ter specialno medicinsko opremo za objekta D in E za dokončanje gradnje in opremljanja omenjenih dveh objektov OI.

Sredstva za to opremo so po besedah ministra zelo težko dobili, in sicer zato, ker so se v času gradnje novega OI stvari spreminjale in dražile, tako da so ob koncu dograditve za opremo potrebovali še dodaten denar. Ta denar so prerazporedili iz sklada za investicije ministrstva.

Krajše čakalne dobe

Vodja oddelka za radiologijo na Onkološkem inštitutu Maksimiljan Kadivec je poudaril, da OI s tema aparatoma stopa v 21. stoletje diagnostike rakavih obolenj. Zgodnje odkrivanje je namreč najpomembnejši cilj onkologije. Za sedaj na teh aparaturah obdelajo približno štiri paciente dnevno, saj "se še učijo", ko pa bosta aparaturi v polnem teku, bo delo na njih potekalo neprekinjeno. Za onkološke bolnike namreč čakalnih dobi ni, je še poudaril.

Obe aparaturi sta del najsodobnejše digitalne opreme novega oddelka za radiologijo, ki že kupljena čaka na dokončanje gradbenih del. Življenjska doba MR aparata pa je od pet do sedem let, je navedel Kadivec. Upajo sicer, da bo njihova zdržala dalj časa, zavedajo pa se, da se tehnologija razvija in ob izteku življenjske dobe aparata že čas za nabavo modernejše, je še dodal.

Nove digitalne aparature bodo povezane med seboj, podatki se bodo zbirali v skupnem digitalnem arhivu, kjer se bodo slike shranjevale v računalniški bazi podatkov, oddelek pa bo deloval brez uporabe filmov, je še pojasnil Kadivec. Preiskave se bodo ocenjevale na visoko ločljivih medicinskih monitorjih, bolniki bodo slike prejeli na CD medijih oz. bodo kar prek računalniške mreže poslane v bolnišnice, kjer se bo bolnik zdravil.

Največja pridobitev pa po besedah Kadivca ne bodo samo nove aparature, temveč to, da bodo bolniki na preiskave naročeni ob točno določeni uri - naročanje iz oddelkov in ambulant bo namreč računalniško vodeno -, ob določeni uri pa bodo tudi pregledani. V idealnem sistemu dela bo torej od napotitve na diagnostiko do končne diagnoze preteklo največ dva do tri dni, je še navedel.

Ob "ugodnem" izteku projekta nakupa operacijskih miz in razpisa za nabavo ostale opreme bi po ministrovi oceni Onkološki inštitut lahko začel delovati na novi lokaciji novembra letos, če pa bi jim uspelo operacijske mize nabaviti že sedaj, bi operativna dejavnost v novih prostorih lahko stekla že junija, četudi brez ostale opreme za prostore. Ob tem je spomnil, da bi to za OI pomenilo tudi velik prihranek, saj morajo sedaj plačevati za najem operacijskih dvoran v Kliničnem centru.

Bručan je sicer še navedel, da je za drugo fazo gradnje Onkološkega inštituta v državnem proračunu za obdobje 2009-2011 že predvidenih devet milijard tolarjev.