FIT 24UR

Prazniki povečujejo duševne stiske

Ljubljana, 22. 12. 2007 06.19 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA, B.J.
Komentarji
5

V predprazničnem času so duševne stiske ljudi pogostejše, naraščajo pa tudi duševne stiske med otroki.

Na svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše letno obravnavajo 2.500 otrok in njihovih staršev. Le 6,3 odstotka otrok, ki jih obravnavajo, ima starše s težavami v duševnem zdravju. (Fotografija je simbolična)
Na svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše letno obravnavajo 2.500 otrok in njihovih staršev. Le 6,3 odstotka otrok, ki jih obravnavajo, ima starše s težavami v duševnem zdravju. (Fotografija je simbolična) FOTO: Dare Čekeliš

Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija je izdalo brošuro Kam in kako po pomoč v duševni stiski. Hkrati pa so predstavili tudi slikanico Očka s perutmi, ki je namenjena osveščanju otrok o duševnih stiskah njihovih staršev. Vera Shodnjak, psihologinja na svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše je opozorila, da zaznavajo tudi strmo naraščanje trenda duševne stiske tudi med otroki.

Naraščanje pojavov duševne stiske med otroki in mladostniki je po mnenju Shodnjakove posledica potrošniške kulture in oglaševanja pravic "vsak lahko vse dobi", s čemer se večajo tudi socialne razlike.

Pri tem je poudarila, da gre za razliko med ponudbo priložnosti ter tem, kaj si lahko kdo privošči. "Gre za revščino, ki ne zadeva materialnih zadev, temveč predvsem pridobivanje virov informacij ter učenja, koliko starši otroku lahko ponudijo," je povedala Shodnjakova. Pri tem je dodala, da gre predvsem za razlike v vzgojnih stimulacijah predšolskih otrok.

Slikanica Očka s perutmi

V času praznikov je mnogo ljudi osamljenih in zato so njihove stiske mnogo večje. Vsak peti človek v Sloveniji doživlja duševno stisko, kar pride še bolj do izraza ob navideznem blišču praznikov, ko naj bi bili vsi srečni.
V času praznikov je mnogo ljudi osamljenih in zato so njihove stiske mnogo večje. Vsak peti človek v Sloveniji doživlja duševno stisko, kar pride še bolj do izraza ob navideznem blišču praznikov, ko naj bi bili vsi srečni. FOTO:

Shodnjakova meni, da je slikanica Očka s perutmi dober pripomoček v individualni obravnavi otrok v duševni stiski. "Pripomogla bo k odkrivanju otrokovih občutij, ko so že seznanjeni z duševno stisko svojih staršev," je poudarila.

Veliko je vedenjskih problemov

Najpogostejše obravnavani problemi otrok so tisti, ki so najbolj moteči v njihovem okolju. Največ je problemov v šolski storilnosti in vedenjskih problemov, je povedala Shodnjakova. "Najpogostejša motnja, ki jo diagnosticiramo, je motnja pozornosti," je še dejala in dodala, da pri terapijah največkrat sodelujejo s šolami, v družini pa je včasih težko narediti pozitivne premike.

Brošura Kam in kako po pomoč v duševni stiski

Brošuro je društvo Ozara pripravilo v sodelovanju z Izobraževalnim raziskovalnim inštitutom Ozara in Centrom za psihološko svetovanje Posvet in je tokrat izšla v drugi, prenovljeni izdaji. Dopolnjena je z vsebinami o stresnih ter obsesivno kompulzivnih motnjah, o samomorilnosti in boleznih odvisnosti, bolj obširno pa so podane informacije o tem, na katere službe se človek v duševni stiski lahko obrne.

"Knjižica lahko služi kot smerokaz za pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju in tudi njihovim najbližjim, ki te stiske navadno težko razumejo," je poudarila sodelavka centra za psihološko svetovanje Posvet Urška Arnautovska. Po njenem mnenju bo s pridobivanjem informacij postajala pot do soočenja z duševno motnjo mnogo lažja.

Ozara sredstva za delovanje zbira tudi s pomočjo dobrodelne akcije pošiljanja SMS sporočil. S poslanim SMS sporočilom z vsebino Ozara na številko 1919 lahko uporabniki Mobitela in Simobila prispevajo po 96 centov za delovanje dnevnih centrov.

Vsak peti Slovenec v stiski

Sodelavka Posveta Alenka Klemenčič pa je dodala, da bo knjižica dobrodošla predvsem ob prihajajočih praznikih, saj je v tem času mnogo ljudi osamljenih in so tako njihove stiske mnogo večje.

"S knjižico smo zapolnili pomembno praznino na področju osveščanja o duševnem zdravju, ki se pojavlja v slovenskem prostoru," je dejala sodelavka Izobraževalno raziskovalnega inštituta Ozara Mojca Dernovšek.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

budda
23. 12. 2007 23.08
elvog2 zgodovina se ponavlja... sem gledal nekega ameriškega komika, ki je dejal: "naša družba je humana, takoj ko vidi psa teče k njemu, ga nahrani, ga pošlje v zavetišče, 6 mesecev skrbi za žverco, kaj pa ljudje? pustimo jih, da crknejo. kaj ko bi namesto psov nahranili ljudi in tako bili humani v pravem pomenu besede..." uglavnem kdor ma ma in ta bo izkoriščal dokler se bo dalo. donz je itak tko, da se samo životari... v preteklosti, res je, da niso imeli veliko, res je da ni bilo na izbiro ne vem kakšnih vrst detergentov, sladkarij itd... lahko pa rečem kaj je bilo boljše...HUMANOST. folk je biu veseu, veselice so bile vedno, ljudje so se več družili itd... ampak napaka je bila ta, da ta sistem ne vodi k napredku civilizacije. zgodovina uči, da morajo civilizacije propasti, da bo naslednja bolj napredna. toda, kaj to mene briga, da bo naslednja civilizacija bolj napredna, da mi danes životarimo, smo nesrečni itd...živimo za lepe trenutke ne pa, da imamo vsega preveč in smo še vedno nesrečni. buddha je imel prav, srečen boš takrat, ko si boš neke stvari nehal želeti. a kaj, ko so to le za nekatere blodnje, ki jih peščica razume in četudi jih razume, ne more jih uveljavljat v današnji družbi, kajti proti vetru ne moreš scat, ne da bi bil moker.
brencl
23. 12. 2007 17.59
Vsaj nekdo, ki ga kolesje idiotizma še ni pomlelo.
elvog19
22. 12. 2007 20.27
To so stranski učinki gnilega kapitalizma. Koliko časa inžrtev tega sistema bo potrebno, da bodo ljudje spoznali da le ni vse v denarju. Smilite se mi vsi, ki ste za par evrov prodali vse človeške vrednote in življenje podarili gnilemu kapitalistu. Sedaj ko ste pa v stiski, vas pa lepo prekriža kot smet v njegovem nenasitnem sistemu.
brencl
22. 12. 2007 16.25
Ja listje pa seno je treba pograbit. Zato pa potrebuješ grablje. Ali pa si s tem mislil kaj drugega?
ziveti@email.si
22. 12. 2007 11.47
Izključena pa je tista slovenska drhal, ki sami grabi, grabi in grabi!