Na Infekcijski kliniki imajo 18 mesečno deklico s hudo obliko oslovskega kašlja, ki pa ni bila cepljena proti tej bolezni. Starši so cepljenje namreč odklonili. Sicer lahko za oslovskim kašljem obolijo tudi tisti, ki so bili cepljeni, vendar z blažjimi znaki.
Ada Hočevar Grom iz Inštituta za varovanje zdravja je povedala, da je za cepljenje proti oslovskemu kašlju značilno, da zaščita po cepljenju z leti upada in sicer nekje po treh do petih letih že začenja upadati, zato je to pravzaprav nekako pričakovano.
Bolezen povzroča bacil, ki se prenaša kapljično. Obolenje spada med najbolj nalezljive otroške bolezni, saj se ob stiku z bolnik okuži kar 90 odstotkov ljudi. Sicer se bolezen začne kot običajni prehlad, navadno brez vročine. Po 14 dneh pa imajo otroci prave napade kašlja.
Prim. Rasta Rakar, dr. med. na Infekcijski kliniki pojasnjuje, da otrok praktično ne zadiha vmes med kašljem, nato globoko vdahne in ta vdih spremlja poseben zvok, ki je značilen za to bolezen. Vsa ta salva kašlja se ponovi in običajno se tak napad potem zaključi z bruhanjem.
Bolni otroci imajo od 20 do 40 takšnih napadov na dan in jih bolezen zelo izčrpa. Ob ustrezni zdravniški pomoči ozdravijo v nekaj tednih, pri manjših lahko bolezen pušča trajnejše posledice. Preplah pred oslovskim kašljem je seveda odveč, previdnost pa gotovo ne. Če otrok kaže znake oslovskega kašlja, ga mora seveda takoj pregledati njegov zdravnik.
