Malo denarja, slabše prehranjevanje

Ob svetovnemu dnevu hrane so pri Cindi Slovenija izrazili skrb nad hitro rastjo cen živil, ki bodo poslabšale predvsem prehranjevalne navade ljudi z nižjimi oziroma nezadostnimi prihodki. Skrb družbe in politike je, da omogoči vsem enakopraven dostop do zdrave prehrane, meni direktorica organizacije Jožica Maučec Zakotnik. Pozvala je k dialogu o prehranski politiki, ki bi vključeval pristojna ministrstva, strokovnjake in medije.

Slaba prehrana botruje kroničnim obolenjem

Zaradi nezdravega načina prehranjevanja se slabo prehranjujejo predvsem ljudje z nizkim mesečnim prihodkom, upokojenci ter prejemniki socialne pomoči, pa tudi mladi med 25. in 35. letom. Pri omenjenih skupinah se večkrat pojavljajo kronična obolenja. Povečevanje deleža populacije, ki ne bo imela zadostnih pogojev za zdravo prehranjevanje, bo povečalo tudi delež tistih, ki bodo zaradi slabega zdravja v breme družbi, je dejala Maučec Zakotnikova. Po njenih besedah je v Sloveniji predebelih kar 15 odstotkov odraslih. Poleg povečanega deleža debelih ljudi je po njeni oceni zaskrbljujoče tudi, da raste delež prehranjenih posameznikov.

Uvesti bi bilo treba prehransko politiko

Cilj prehranske politike bi bilo zagotavljanje varne hrane, vzpostavljanje, ohranjanje in krepitev zdravih prehranjevalnih navad ter preskrbo s kakovostno in zdravju koristno hrano, je pojasnil Rok Poličnik z ministrstva za zdravje. Po njegovih besedah naj bi v akcijski načrt za leto 2008 uvrstili posebno strategijo za izboljšanje prehranjevanja socialno-ekonomsko ogroženih skupin, poleg tega pa bodo izdelali tudi merila kakovosti hrane za javno naročanje v vrtcih in šolah ter preko medijev skrbeli za osveščanje prebivalstva o zdravem načinu prehranjevanja.

Zdrava hrana 'požre' skoraj dve tretjini dohodka

Raziskava Cindi, s katero so ugotavljali stroške nakupa živil za zagotavljanje uravnotežene prehrane, je pokazala, da bi stroški zdrave košarice živil za povprečno štiričlansko družino z dvema srednješolcema brez zadnjih podražitev mleka in mesnih izdelkov znašala okoli 600 evrov na mesec, kar je 73 odstotkov povprečne neto plače na zaposlenega, je rezultate predstavila Cirila Hlastan Ribič iz Cindi Slovenija. Za zadovoljitev dnevnih potreb po sadju in zelenjavi bi posameznik na dan porabil od evra do evra in pol.

Danski model obdavčitve nezdrave hrane

Če v družbi in politiki ne bomo ničesar storili, ne moremo pričakovati učinkovitega uresničevanja prehranske politike, je opozorila Maučec Zakotnikova, ki opaža, da je interes trga še vedno pred interesom za zdravje prebivalcev. Kot primer dobre prakse pa je predstavila danski model, kjer so bolj obdavčili živila, ki vsebujejo več maščob in sladkorja, razbremenili pa so zdravju koristna živila in tako izboljšali prav prehrano socialno šibkejših.