Čeprav je sodba v zadevi Patria z odločitvijo višjega sodišča postala pravnomočna, to še ne pomeni, da je obsojenim zmanjkalo pravnih sredstev, da bi sodbo izpodbijali. V prvi vrsti so tukaj izredna pravna sredstva, zagovornik Toneta Krkoviča, odvetnik Jože Hribernik, je po prejemu sodbe že napovedal vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Tudi Janez Janša, ki je z današnjo sodbo pravnomočno obsojen na dve leti zapora, je že ob seji višjega sodišča dejal, da bo sodba v vsakem primeru padla. "Sodišče, ki bo to sodbo razveljavilo, obstaja ali pa še bo sestavljeno," je dejal takrat predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade.
Zahteva za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti se sicer lahko poda zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ali zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe.
Zahteva se poda pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, ki lahko tudi odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži ali prekine. O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče na seji, ki prav tako lahko odredi odložitev ali prekinitev izvrševanja sodbe.
Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo, ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona.
Pravico bi lahko iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice
Pravnomočno končan kazenski postopek se sicer lahko obnovi med drugim, če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo povzročiti oprostitev obsojenega ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu.
Ker obtoženi in njihovi zagovorniki že od začetka postopka trdijo, da so nekateri dokazi pridobljeni s kršenjem človekovih pravic, ni izključena niti ustavna pritožba zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na isti podlagi bi obsojeni lahko iskali pravico tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Ustavno sodišče pritožbo sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
Postopek pred ustavnim sodiščem
Ustavno sodišče lahko v postopku odločanja o ustavni pritožbi posamičen akt odpravi oziroma razveljavi in vrne zadevo pristojnemu sodišču v novo odločanje. Če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, lahko tudi samo odloči o sporni pravici oziroma svoboščini, piše na spletni strani ustavnega sodišča.
Na ustavno sodišče je možno vložiti tudi zahtevo za oceno skladnosti zakonov in podzakonskih aktov z ustavo in mednarodnimi ratificiranimi dokumenti. V tem primeru je pravni interes podan, če predpis neposredno posega v pravice pobudnika, pravne interese oziroma njegov pravni položaj.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) s sodbami ugotavlja kršitve človekovih pravic iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagrešijo države podpisnice konvencije, piše na spletni strani Sveta Evrope. ESČP ni višje sodišče, ki bi odločalo o pritožbah zoper odločitve najvišjih državnih sodišč, zato ne more spreminjati vsebinskih odločitev slovenskih sodišč. Vendar pa vlagatelj pritožbo vloži proti državi.
Sodišče na spletu tudi pojasnjuje, da si prizadeva zadeve obravnavati v roku treh let od vložitve, vendar obravnavanje nekaterih zadev traja dlje, medtem ko je druge mogoče obravnavati hitreje. Trajanje postopka pred sodiščem je odvisno
od zadeve same, zasedbe sodnikov, ki ji je bila zadeva dodeljena, prizadevnosti strank pri posredovanju informacij ter številnih drugih dejavnikov.
Odločitve o nedopustnosti in sodbe odborov ali velikega senata so dokončne in se nanje ni mogoče pritožiti. Vendarle stranki lahko v roku treh mesecev od sodbe senata zahtevata predložitev zadeve velikemu senatu v ponovno odločanje.
KOMENTARJI (82)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.