Stranke večinoma naklonjene čimprejšnjim predčasnim volitvam

Premierka Alenka Bratušek je predsednikom parlamentarnih strank in vodjem poslanskih skupin poslala pismo, v katerem jih poziva, naj se opredelijo glede možnosti za čimprejšnje predčasne volitve.

"Če želimo skrajšati roke, povezane z njimi, potrebujemo skupno zavezo, da ne bomo iskali novih mandatarjev za sestavo vlade," je zapisala. Dodala je, da se je ob prevzemu vodenja vlade zavezala, da bo delovala v dobro Slovenije in njenih državljank in državljanov. "Ob dogodkih v zadnjem tednu dni je postalo jasno, da moramo bolj kot kadarkoli prej odločitve sprejemati z mislimi na to zavezo," je opozorila.

Stranke večinoma za predčasne volitve

Iz poslanske skupine SD so sporočili, da bodo tako kot do sedaj ravnali odgovorno in v korist državljanov. "Ne želimo si politične krize. V množici političnih preigravanj je po naši oceni najbolje v najkrajšem možnem času in brez omahovanja izpeljati predčasne državnozborske volitve. Prepričani smo, da so v tem trenutku edino državljanke in državljani pooblaščeni, da odločijo, komu bodo zaupali prihodnji mandat v DZ in posledično v vladi," je sporočil vodja SD Matjaž Han. "V SD smo za takojšnje volitve brez improvizacij in eksperimetiranja. Mandatarja zato ne bomo iskali niti podprli drugega predloga," pa je zapisal Igor Lukšič. 

Tudi v NSi so pojasnili, da so za čimprejšnje predčasne volitve, saj se glede na ekonomsko situacijo politična kriza ne sme nadaljevati. Matej Tonin je zatrdil, da NSi v tem sklicu DZ ne bo podprla nobenega kandidata za novega mandatarja niti ne bo sama predlagala kogarkoli. Po njegovem mnenju je nujno, da pride čim prej do predčasnih volitev, saj je vsak dan, ki ga izgubijo, izgubljen dan za Slovenijo.

Tudi v Državljanski listi se zavzemajo za čim zgodnejši datum predčasnih volitev, po možnosti že v juniju 2014. Menijo, da je treba politično krizo čim hitreje končati, to pa je mogoče le z volitvami. Za skrajšanje rokov so se pripravljeni odpovedati ustavni možnosti predlaganja mandatarja. "Obžalujemo, da je prišlo do dogodkov, ki nasprotujejo sklenjenim zavezam in so spodkopali koalicijsko pogodbo ter onemogočili nadaljnje delovanje vlade," je zapisal Gregor Virant. Dodal je, da Slovenija v čim krajšem času potrebuje operativno vlado, ki bo pogumno izvajala konsolidacijo javnih financ, umik države iz gospodarstva, potrebne reforme v prid konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanja zdravstvenega sistema ter poskrbela za to, da bodo organi pregona še naprej delovali profesionalno, učinkovito in neodvisno.

Iz SLS so sporočili, da so presenečeni nad dopisom predsednice vlade, ki očitno želi celotno odgovornost za nastalo politično situacijo prevaliti na vse ostale stranke, kar je popolnoma nerazumljivo. "Naj raje ostane načelna in sledi svojim obljubam ter odstopi s položaja, skupaj s koalicijskimi partnerji, ki so obljubljali podobno. Šele potem bodo lahko stekli kakršni koli zakonsko predvideni roki v zvezi s predčasnimi volitvami, škarje in platno, kako do njih, pa sta za enkrat še vedno v njenih rokah. Vse do takrat pa je pozivanje drugih strank k odgovornemu ravnanju in hkratno vztrajanje na položaju predsednice vlade na rezervo, podcenjujoče in skrajno neresno," so zapisali. Še enkrat so poudarili, da bo SLS nedvomno naredila vse, da pride čim prej do predčasnih volitev in da ljudje dobijo možnost povedati, komu zaupajo svojo prihodnost.

Pozitivna Slovenija svojega odgovora še ni sporočila, je pa Zoran Janković že večkrat dejal da so predčasne volitve zanj šele četrta možnost in da vlado Bratuškove podpira. Danes pa je po telefonu dejal, da če vsi koalicijski partnerji navijajo za predčasne volitve, tudi sam nima nič proti.

Vodja poslancev SDS Jože Tanko pa je dejal, da SDS ne daje nobenih zavez nikomur in da so odločitve v rokah Bratuškove. SDS in njeni poslanci pa se bodo odločali v skladu z razmerami in takrat, ko bo to potrebno.

SDS: Če Bratuškova ne bo odstopila do ponedeljka, bomo vložili ustavno obtožbo

"Cincanje, ki si ga privošči Alenka Bratušek, ne vodi nikamor," je še povedal Tanko. V SDS tako predlagajo, da se njena vlada resno loti dela in pripravlja ukrepe ali pa naj Bratuškova odstopi. Če Bratuškova do ponedeljka ne bo odstopila, bodo v SDS vložili ustavno obtožbo, saj vlada že pol leta zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev, je napovedal Tanko.

V SDS so sicer že februarja napovedali vložitev predloga ustavne obtožbe vlade, če ta izvedbenega zakona v DZ ne bo poslala v roku enega tedna. A so se s predlogom ustavne obtožbe takrat odločili počakati.

Predsednika vlade in ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Sodišče nato ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino pa lahko odloči o odvzemu funkcije.

V samostojni Sloveniji sta bila doslej v DZ vložena dva predloga ustavne obtožbe, a ker nista dobila zadostne podpore poslancev, tudi nikoli nista prišla do presoje ustavnih sodnikov. Leta 1998 je SDS, sicer neuspešno, v parlamentarno proceduro vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premiera Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995. V začetku leta 2010 pa so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker da je kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu.