Zanimivosti
Oglas

S plesom proti stresom

Ljubljana, 28. 08. 2013 06.13 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Svet se danes vrti vedno hitreje. Kar se je nekoč še zdela utopija, danes vse bolj postaja resničnost. Že davnega leta 1956 je Hans Selye opozoril na sindrom nespecifične obolelosti.

Ta sindrom sproži vse, kar lahko telo prizadene (mraz, vročina, mehanske poškodbe, prevelik telesni napor in drugi kognitivni stresorji oz. misli, skrbi ipd.).

Plesna šola Urška
Plesna šola Urška FOTO:

Ob izpostavitvi stresorju se najprej pojavi alarmna reakcija, ki telo opozarja, da je nekaj narobe. Tej prvi fazi sledi faza prilagoditve ali pa stanje obrambe. Če pa škodljivi vplivi trajajo še naprej, lahko preidemo v stanje izčrpanosti. Alarmno reakcijo, fazo prilagoditve ali obrambe in stanje izčrpanosti so poimenovali splošni prilagoditveni sindrom. Škodljivi vplivi so lahko zunanjega ali notranjega izvora. V vsakodnevnem življenju najpogosteje prihaja le do prvih dveh faz. Stres povzroči alarmno reakcijo, telo pa se nato prilagodi. Kadar se razvijejo vse tri faze, pride na koncu lahko tudi do izčrpanosti in nazadnje do propada organizma, do smrti. Do tega sicer prihaja redkeje, pogosteje stanje izčrpanosti zajame le posamezne dele telesa, na primer mišičje, po dolgotrajnem telesnem naporu. Vse povzročitelje stresa imenujemo stresorje. Poznamo več vrst stresorjev. Najpogosteje govorimo o fizioloških, kognitivnih in psihogenih stresorjih. Fiziološke stresorje predstavljajo pomanjkanje spanja, močan ponavljajoč hrup, vročina, mraz, bolečina, izčrpanost, utrujenost in razne telesne poškodbe. Kognitivni stresorji so kognitivni dogodki ali operacije, ki presegajo nivo povprečne delovne kapacitete. Psihogeni stresorji pa so neprijetni in ogrožujoči notranji dražljaji. Lahko so anticipirani ali realni dogodki, ki imajo neugodne posledice za posameznika. Stresorji imajo najpogostejši izvor v faktorjih okolja.

Kako vemo, da na človeka deluje premočan stres?

Večina ljudi se na posamezne stresorje sčasoma navadi. Problem stresa pa postane akuten, ko je intenziteta previsoka. Če je morda posamezen stresor še tak, da ga organizem z lahkoto premaga, pa se ob kombinaciji več stresorjev moč stresa sešteje in takrat pogosto preide posameznikovo frustracijsko toleranco, tako da se nanj nismo več sposobni učinkovito prilagoditi. Predvsem verbalni in neverbalni indikatorji stresa govorijo o posameznikovi izpostavljenosti stresu. Govor je še posebej občutljiv za stres. Vsebina govora še vedno ostaja kar dobro kontrolirana, način govora pa je izrazito oviran. Pojavljajo se spremembe v kvantiteti in razporedu govora, pogosto je jecljanje in obotavljanje. Ob tem nastopajo še neverbalni indikatorji stresa oziroma anksioznosti, ki pri tem nastane. Najbolj opazni so povečana mišična napetost, spremembe v dihanju in odvečni gibi rok ali celega telesa. Na splošno je mogoče stres prepoznati v naslednjih simptomih: slab izgled posameznika, nervozno ravnanje, prebavni problemi, izogibanje oziroma nezainteresiranost za kakršnokoli družbo, pojavljanje anksioznosti, raztresenost in usmeritev vase ali depresija.

Kako pa ples deluje na stres?

Plesna šola Urška
Plesna šola Urška FOTO:

Stres torej praviloma na človekovem telesu »pušča« mnogo neugodnih posledic, od telesne napetosti, neprijetnih občutkov tesnobnosti, povečanega krvnega pritiska in pospešenega dihanja, do zakrčene drže in drugih vegetativnih motenj.
Ples mnoge od teh motenj ubija! in odstranjuje.
Preko aktivnosti zmanjšuje napetost in deluje sprostilno na mišice in celo telo.
Zaradi boljše telesne pripravljenosti je posameznik bolje usposobljen za »borbo s stresom«.
Ljudje, ki se ukvarjajo s plesom, imajo tudi izjemno veliko pozitivne energije. Ta je rezervoar, iz katerega človek ob borbi s stresom črpa dodatno energijo.
Po drugi strani ples deluje tudi na kognitivni stres. Prav slednjega je danes največ. Ljudje se vsepovsod primerjamo, vsepovsod tekmujemo. Iz tega tekmovanja pogosto pridemo kot poraženci. V svetu velikih zahtev se pogosto izgubimo, se počutimo premalo usposobljene, da bi se lahko spoprijeli s težavami. To je največji izvor stresa. Nato se pogosto umikamo vase, se zapiramo in postajamo depresivni.
Ples pa razbija prav ta vedenjski vzorec. Preko družabnosti nas spodbuja k navezovanju stikov,
preko medosebnega dotika nas sprošča in mobilizira pozitivno energijo v nas,
preko očesnega stika razbija depresivnost in spodbuja čustva, ta pa imajo največ energije, ki nas lahko stresa osvobodi.

Plesna šola Urška
Plesna šola Urška FOTO:

Ob zvenu glasbe preusmerimo naše misli na lepše strani življenja, spodbujeni smo k pozitivnemu razmišljanju, iz plesa pa ob pomoči plesnih učiteljev tudi ne moremo priti kot poraženci.
Ples je torej igra, je zabava in pot do lepih čustev in energije. Brez tveganja in ob podpori glasbe in lahkotnih plesnih korakov bomo veliko lažje kos vsakodnevnim naporom, skrbi pa niti ne bomo več občutili, saj bo tudi naš pogled v prihodnost lepši. A vsakršna pot do uspeha in sprememb v poklicnem in osebnem življenju zahteva nekaj truda. Vsaj en korak - v plesno šolo.

Plesna šola Urška
Plesna šola Urška FOTO:

Avtor članka: Doc. dr. Matej Tušak

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1