Iz klasične glasbe izhaja vse, kar dandanes imenujemo glasbena industrija. Metal, rock, džez, soul, pop ... praktično vse ima korenine v klasičnih kompozicijah preteklih mojstrov. Pravzaprav mnogi moderni glasbeniki uporabljajo melodije iz klasičnih mojstrovin, saj zanje ne veljajo avtorske pravice.

Schubertova nedokončana simfonija
Simfonija št. 8 je resnično nedokončana. Simfonije imajo namreč tradicionalno štiri stavke, Schubert pa je dokončal samo prva dva, nato pa dela iz neznanih vzrokov ni nikoli dokončal. Tretji stavek je sicer na grobo skiciral, tako da so kasneje nekateri skladatelji poskušali dokončati vsaj tretji stavek. Nikoli pa ne bomo izvedeli, kako si je celotno simfonijo predstavljal njen stvaritelj.

Dvorakova 9. simfonija
Znana tudi pod imenom 'Iz novega sveta' ali 'Novi svet'. Razlog za ime je, da je slavni češki skladatelj simfonijo napisal leta 1893, ko je bil v Ameriki. Dvorak sicer ni napisal simfonije za Američane in je vseskozi govoril, da je deveta simfonija multinacionalna.

Coplandove fanfare za navadnega človeka
Med drugo svetovno vojno je dirigent orkestra v Cincinnatiju prosil Aarona Coplanda, naj napiše delo za fanfare, ki bi bile nekakšen uvod za koncerte. Dirigent je predlagal nekaj, kar bi predstavljalo vojake na bojišču, Copland pa je delo posvetil nečemu, kar je poimenoval Štiri svobode. Šlo je za svobodo pred strahom, pred zahtevami, svobodno izbiro religije in svobodo govora. Vendar dirigentu ideja ni bila všeč in nato sta se zedinila, da naj bodo fanfare posvečene povprečnemu človeku.

Handel: Wassermusik in Feuerwerksmusik
Handel je, medtem ko je s prijatelji plul po reki Temzi, za angleškega vladarja Georga I. napisal tri kompozicije, ki jih je poimenoval Wassermusik. Prvič so njegove mojstrovine zaigrali leta 1717 in Georgu so bila dela tako všeč, da je prisilil 50 glasbenikov, da so jo igrali ure in ure. Trideset let kasneje je napisal še Feuerwerksmusik (Glasba za ognjemet), v to pa ga je prepričal George II., glasba pa naj bi podprla podpis precej nepopularnega dogovora s Španijo, ki bi končal angleško-špansko vojno. Med prvo uradno predstavitvijo je zgorel oder, na katerem so igrali glasbeniki.

Beethovnova 3. simfonija
To delo se imenuje tudi Eroica, kar v italijanščini pomeni heroj in je delo, ki je Beethovna popeljalo med največja skladateljska imena tistega časa. Skladba je bila v osnovi namenjena Napoleonu. Ko pa se je ta oklical za cesarja, ga je Beethowen razglasil za tirana in raztrgal naslovno stran, ki je bila posvečena generalu.

Mozartov Rekvijem (Maša za umrle)
Velja za eno najlepših del vseh časov, vendar je mladi genij napisal samo prvi del, saj ga je prehitela smrt in delo je, najverjetneje po Mozartovih navodilih, dokončal učenec in pomočnik Franz Xaver Süssamayr. Rekvijem je naročil grof Walsegg-Stuppach v spomin na ženo.
Leta 1778 je Mozart pisal svojemu bolehnemu očetu: »Če dobro premislimo, je v resnici smrt zadnji cilj našega življenja in v zadnjih letih sem to najboljšo človekovo prijateljico tako dobro spoznal, da mi misel nanjo ne vzbuja več groze, temveč me pomirja in tolaži.« Umrl je leta 1791.

Beethovnova 9. simfonija
Beethoven je veliko svojih del napisal tako, da je bil naslonjen z ušesom na klavir in poslušal vibracije. Skladatelj je namreč izgubljal sluh. Ko je prvič dirigiral 9. simfonijo, je bil že popolnoma gluh in njegovo dirigiranje je bilo na trenutke neuglašeno z orkestrom. Po končanem koncertu ga je eden od glasbenikov obrnil proti publiki, da je skladatelj videl navdušen odziv poslušalcev.

Stravinski: Pomladni obred
Balet, ki opisuje poganske pomladne obrede, je bil leta 1900 tako bizaren, da so gledalci ponoreli in se začeli pretepati. Zgodba ima ozadje v tem, da sta se plesni koreograf in Stravinski vseskozi prepirala glede glasbe in plesne koreografije. In tudi gledalci so se postavili na različne strani, dokler ni prišlo do pretepa in nazadnje do pravega razgrajanja. Napadli so celo glasbenike.

Liszt: Les Preludes
Velja za eno najlepših klasičnih stvaritev, vendar ima dokaj temačno zgodovino, čeprav avtor s tem nima nič. Les Preludes so namreč tako kot Wagnerjeva dela uporabljali v propagandi nacistične Nemčije med leti 1940 do 1945. Les Preludes je bila uradna pesem dokumentarcev Die Deutsche Wochenschau, ki so promovirali nacistično prevlado nad svetom.