Domnevna roparja banke SKB zanikata krivdo: 'Tega ne bi storil niti v sanjah'

Osem let po ropu banke SKB se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani začelo sojenje zoper dva obtožena, Saša Noseta in Dejana Vidmarja.

Po obtožnici, ki jo je prebrala okrožna tožilka Blanka Žgajnar s specializiranega tožilstva, so ropa obtoženi Vidmar, Nose, Radomir Cvijanović, ki ga organi še iščejo, ter dva neznanca.

V noči ropa, ki se je zgodil med 31. oktobrom in 1. novembrom 2005, sta bila v prostorih sefov banke SKB dva varnostnika, eden od njiju je bil Nose. Okoli pol enajstih zvečer sta prejela klic moškega, ki se je predstavil za enega od najemnikov in napovedal svoj obisk. Čez deset minut sta se dva neznanca pojavila pred prostori sefa in pozvonila – eden od njiju naj bi bil Cvijanović, identitete drugega pa tožilstvo ne pozna. Varnostnik mu je odprl, eden od roparjev pa je vtipkal pravo uporabniško ime in geslo prej omenjenega imetnika sefa. Nato sta moška prišla v sobo za varnostnike, kjer sta oba varnostnika zbila na tla ter jima z lepilnim trakom močno oblepila oči in roke.

Nato sta v prostore spustila še dva moška, eden od njiju naj bi bil Vidmar. Z dovoza so v bližino sefa pripeljali še kombinirano vozilo, v katerem so imeli orodje za vlamljanje, tudi varilne aparate, ter plastične zabojnike, v katere so pometali pokradene predmete, večinoma gotovino in žlahtne kovine.

Cvijanović je onesposobil varnostne kamere, v sedmih urah pa so vlomili v 428 sefov in po oceni policije povzročili za okoli 32 milijonov evrov škode. Okoli šestih zjutraj so se s kombiniranim vozilom in Nosetovim osebnim vozilom odpeljali. Tožilstvo ocenjuje, da je Nose roparjem priskrbel vse potrebne podatke, od seznama imetnikov sefov do potrebnih gesel in drugih koristnih informacij za uspešno izvedbo ropa.

Nose: Tudi sam sem bil žrtev

Kakor je danes pojasnil Nose, dogajanja ni videl, ga je pa slišal, tudi "neke vozičke, nato pa je bilo, kot da so odšli". Takrat se je njegovemu sodelavcu uspelo odvezati. Takoj je poklical policijo, nato pa odvezal še njega. Nose tako trdi, da je nedolžen, in poudarja, da je bil žrtev. Med ropom se je tudi poškodoval, v oko je dobil tujek in mu je zato zakrvavelo, na zapestjih pa so zaradi tesno oblepljenega traku nastali hematomi.

Zaradi ropa je trpel duševne bolečine, tlačile so ga nočne more, je nadaljeval, z delodajalcem, varnostno družbo PCA, se je zato dogovoril za poravnavo in dobil odškodnino. Obrazov moških, ki sta ga napadla, se ne spomni, ve le, da je eden od njiju imel lase do ramen.

Vidmar: Ni denarja, ki bi me prepričal, naj storim kaj takega

Vidmar, ki so mu policisti prišli na sled po primerjavi sledi DNK, pridobljenih v neki preprodajalski zadevi, očitke ostro zanika. Pravi, da česa takega ne bi storil "niti v sanjah" in da nikoli ni bil ropar ali lopov. Zanj je to primitivno dejanje "in ni ga denarja, ki bi ga prepričal, da stori kaj takega". Edino bogastvo, "ki mu ga je dal Bog, je, da ima glavo in roke, s katerimi dela in služi lasten denar," je Vidmar še povedal v svoj zagovor. Zdaj se mu še to bogastvo krati, pravi. Na vprašanja ni želel odgovarjati.

Prihodnji petek bo stekel dokazni postopek, kot priči bosta povabljena varnostnik, ki je bil tisto noč v službi z Nosetom, in dejanski najemnik sefa, za katerega se je ob klicu v banko izdajal eden od roparjev. Obramba pa mora predložiti originalni izvod odpustnice iz beograjske bolnišnice, ki naj bi potrjevala Vidmarjev alibi, da je bil med ropom na operaciji.

Glede Vidmarjevega alibija se bo na sodišču še razpravljalo, saj je tožilstvo pridobilo Vidmarjeva pisma, v katerih naj bi si obtoženi s pomočjo partnerke in znancev poskušal urediti alibi, med drugim naj bi v pismih omenjal, naj se podkupi bolgarske mejne policiste, ki bi potrdili, da so ga v času ropa pridržali na meji. Obramba se ne strinja, da bi ta pisma vključili med dokaze, sodišče pa bo o tem še odločilo.