Reševalci ne iščejo več, svojci z golimi rokami nad zemljo, ki je vzela najdražje: Vsi so tam spodaj ...

"Pet od sedmih družinskih članov je mrtvih. Jaz živim le napol. Kaj naj storim?" "Vsi so spodaj. Ujeti ..."

To so besede obupa iz zasilnega tabora ljudi, ki so preživeli zemeljski plaz, ki je v vasi Ab e Barik v afganistanski provinci Badakšan pod seboj pokopal njihove sorodnike in prijatelje.

Nanos zemlje in blata, ki se je na goratem območju sprožil po močnem deževju, je del kraja, ki ga je prizadel, zravnal z zemljo. 4000 ljudem še vedno grozi, da jim bo odneslo domove.

Tragedija je nepopisna. Potem ko se je vsul manjši plaz, so vaščani odhiteli na pomoč zasutim. Kmalu pa je prihrumela še večja gmota in pod seboj pokopala tudi njih.

Domačini in reševalci, ki jim primanjkuje potrebne opreme, so kmalu ugotovili, da se do ujetih ne bodo uspeli prebiti pravočasno. Da bi jih lahko vsaj pokopali, jih svojci med nanosi iščejo z lopatami, tudi z golimi rokami.

Danes je tam dan žalovanja. Uradno so na prizorišču tragedije iskanje trupel prekinili že včeraj. Izpod blata so potegnili 300 trupel, več jih ne morejo. Nad nekaterimi hišami je več metrov blata in skalovja. Območje bodo spremenili v množičen grob.

Velika je tudi humanitarna katastrofa. Že tako revni, so namreč postali še revnejši. Pomoč jim je obljubila država, ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da ZDA prijateljev ne bodo pustile na cedilu. Pomoč zbirajo Unicef, Rdeči križ in druge humanitarne organizacije.

Preživeli so trenutno v začasnem taboru, kljub mrazu bivajo le v zasilnih šotorih. A mnogi pravijo, da lastne bede ne opazijo. Bolečina ob izgubi svojcev, pod kupi nanosov so ugasnile cele družine, je pač prehuda.

Oblasti in lokalni prebivalci se medtem še niso uspeli uskladiti o tem, koliko življenj je plaz vzel. Medtem ko so spreva poročali o 2100 izgubljenih življenjih, lokalne oblasti zdaj pravijo, da "na srečo" mrtvih ni več kot 500.