Raiffeisen banka toži Nadškofijo Maribor za 7,6 milijona evrov. Gre za obveznosti iz patronatske izjave, na podlagi katere je Gospodarstvo Rast prejelo kredit pri tej banki. Današnjega poravnalnega naroka na okrožnem sodišču v Mariboru niso zaključili, saj je po besedah sodnika še preveč odprtih vprašanj. Strani se bosta na sodišču spet sešli novembra.
Patronatska izjava predstavlja neke vrste poroštvo, s katerim se je nadškofija leta 2009 zavezala, da bo zagotovila, da bo Gospodarstvo Rast vrnilo posojeni denar. Ker ne gre za tipično pravno jamstvo, je zastopnik Raiffeisen banke danes na sodišču prosil za dostop do internega prava nadškofije, da bo lahko po njegovi preučitvi dodatno utemeljil svoj zahtevek.
Razjasniti bo treba tudi, kdo je bil v času podpisa patronatske izjave zakoniti zastopnik nadškofije. Izjavo sta namreč podpisala nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec in tedanji predsednik uprave Gospodarstva Rast Dušan Zazijal. S tem namenom je pooblaščenec mariborske nadškofije Matej Pirih predlagal, da se med drugim kot priči zasliši nekdanja škofa Franca Krambergerja in Antona Stresa.
Pirih je tudi izpostavil, da so še vedno v teku pogajanja med nadškofijo in bankami upnicami, tudi Raiffeisen banko. "Obstaja resna možnost sklenitve ustreznega dogovora, zato morebiti odločitev sodišča v tem postopku ne bo potrebna."
Nadškofija je bila klicana na Okrožno sodišče v Mariboru že v torek v tožbi Abanke, ki od nadškofije zahteva okoli 360.000 evrov nepoplačanega posojila. Pirih v tem primeru po poročanju časnika Večer ne oporeka plačilu 340.000 evrov zapadle glavnice, ne strinja pa se z izračunom zamudnih obresti. Dolgovi naj bi se poplačali iz zastavljenih nepremičnih, saj drugih virov mariborska nadškofija naj ne bi imela.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.