30 let mineva od prve uspešne oploditve v Sloveniji, od takrat pa so se starši razveselili že 13 tisoč tako spočetih otrok. Z drugimi besedami: vsak 25. otrok se v Sloveniji rodi po postopku zunajtelesne oploditve, kar nas uvršča v sam evropski vrh, takoj za Dansko, so ob okrogli obletnici povedali na ginekološki kliniki v Ljubljani.
Umetne oploditve so vse uspešnejše, njihovo število pa v zadnjem desetletju narašča. Če upoštevamo, da je v Evropi kar 15 odstotkov neplodnih parov, nas to ne sme čuditi. "Pojavnost narašča predvsem zaradi odlaganja starševstva na poznejši čas, debelosti in spolno prenosljivih bolezni," pojasnjujejo na kliniki.
"Na področju reproduktivne medicine smo dosegli zavidljive uspehe in smo ves čas v zgodovini sledili razvoju, v zadnjem času pa sodimo v sam evropski vrh tako v dostopnosti kot po uspešnosti postopkov zunajtelesne oploditve," je povedala predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo Eda Vrtačnik Bokal.
Da je res tako, pričajo tudi statistični podatki. Zbrali so jih za pare, ki so jih obravnavali med letoma 2006 in 2012 ter so imeli možnost izkoristiti šest ciklusov oploditev. Rodila je vsaka druga ženska, mlajša od 38, in vsaka četrta, starejša od 38 let.
Kratka zgodovina
Ideja o oploditvi jajčnih celic sega že v konec 19. stoletja, prvi otrok, ki se je rodil po umetni oploditvi, pa je bila danes 35-letna Britanka Luise Brown. Na svet je prijokala natanko 100 let od prve zamisli.
Prva oploditev zunaj telesa pri človeku je bila leta 1969, prvi prenos zarodkov pa leta 1972. A šele po šestih letih in 102 neuspešnih prenosov zarodkov se je rodila Brownova.
32 let in štiri milijone otrok pozneje je oče zunajtelesnih oploditev, fiziolog Robert Edwards prejel Nobelovo nagrado za medicino, zgodovino umetnih oploditev pa so predstavili na ginekološki kliniki.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.