Postopek prodaje približno 53-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju je bil danes tudi uradno zaključen, saj je konzorcij prodajalcev dobil kupnino v višini 172 milijonov evrov.
V hrvaškem podjetju Agrokor so navedli, da celotna vrednost transakcije znaša 544 milijonov evrov, od česar je 324 milijonov evrov namenjenih za pridobitev stoodstotnega lastništva, 200 milijonov evrov za zmanjšanje finančnih obveznosti Mercatorja ter 20 milijonov evrov za operativno financiranje tekočega poslovanja Mercatorja. Agrokor je plačal 86 evrov za delnico Mercatorja.
Iz slovenskega trgovca so popoldne nato prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da je bilo danes v delniški knjigi Mercatorja preknjiženo 2.000.278 delnic z dosedanjih delničarjev na delničarja Agrokor, ki je s tem pridobil 53,12-odstotno udeležbo v osnovnem kapitalu Mercatorja.
Uresničena je bila tudi pogodba o podrejenem posojilu, na podlagi katere je Agrokor v korist Mercatorja nakazal 202,8 milijona evrov za namen predčasnega odplačila posojil in pripadajočih obresti, na račun Mercatorja pa je nakazal 17,2 milijona evrov za likvidnostne namene.
Pivovarna Laško pa je prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da so družbe Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska za 23,3-odsotni delež prejele 75,5 milijona evrov.
Ta sredstva bodo, kot so zapisali, pomembno prispevala k razdolževanju skupine Laško, kar predstavlja uresničitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki so ga konec aprila tri družbe podpisale z bankami upnicami. Dodali so, da je bil postopek prodaje voden strokovno in transparentno.
Agrokor bo moral v treh delovnih dneh objaviti še prevzemno namero za preostale delnice največjega slovenskega trgovca, ne prej kot v 10 in ne pozneje kot v 30 dneh po objavi namere pa še prevzemno ponudbo.
Pred zaključkom prodajnega postopka je bila z bankami podpisana tudi pogodba o prestrukturiranju Mercatorjevega dolga, zeleno luč pa so prižgali tudi organi v državah, v katerih delujeta Mercator in Agrokor.
Kako nakup komentira Todorić?
''Gre za skupno zmago poslovnih ljudi in odraz odločenosti, da na temeljih premišljene vizije nenehno povečujemo raven uspešnosti ter konkurenčnosti. Tako lahko tudi na ta način ustvarimo dodane vrednosti za vse potrošnike, zagotovimo večjo varnost za vse zaposlene ter spodbudimo nadaljnji razvoj industrije v regiji, poleg tega pa tudi odpiranje novih trgov za dobavitelje,'' je med drugim ob tem dejal predsednik uprave Agrokorja Ivica Todorić.
Košček od prodaje lahko dobi tudi Janković
V konzorciju prodajalcev so Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), Gorenjska banka, Prvi faktor-Faktoring, Banka Koper, Hypo Alpe-Adria Bank, NFD, Banka Celje in NFD Holding.
Tri družbe iz skupine Pivovarne Laško, ki je kot največji posamični lastnik močno zadolžena in tudi sama sredi zahtevnega postopka finančnega prestrukturiranja, naj bi za svoj 23,33-odstotni delež prejele skoraj 76 milijonov evrov.
NLB in NKBM, ki sta v 100-odstotni državni lasti, bosta bogatejši za malo manj kot 35 milijonov evrov prva in 17 milijonov evrov druga.
Če bodo pristali na ceno 86 evrov na delnico, bodo ostali delničarji prejeli 153 milijonov evrov. Med njimi prevladujeta hrvaška Splitska banka iz skupine Societe Generale (10,76 odstotka) in Unicredit Banka Slovenija (8,01 odstotka). Prek 62,5-odstotnega lastništva v družbi KLM, ki je 2,2-odstotni lastnik Mercatorja, je delničar v podjetju tudi predsednik PS in nekdanji prvi mož Mercatorja Zoran Janković.
Agrokor naj bi sicer poleg kupnine Mercatorju zagotovil še 225 milijonov evrov podrejenega posojila, od česar naj bi banke prejele 200 milijonov evrov, preostanek pa naj bi bil namenjen za obratni kapital.
Agrokor denarja nima, vlada naj ukrepa
Nakup Mercatorja močno odmeva tudi v politki, ki je trenutno vpeta v borbo za glasove volivcev. V stranki Solidarnost menijo, da sam nakup delnic Mercatorja ne pomeni ničesar, saj finančna konstrukcija za nakup Mercatorja ni zaprta, z nakazilom kupnine je namreč plačana samo tretjina posla. V Solidarnosti poudarjajo, da Agrokor nima vsega denarja za nakup.
''Akt podpisa sporazuma med predstavniki uprav in nadzornih svetov državnih bank (NLB in NKBM) ter Agrokorjem, ne da bi imel slednji v celoti zaprto finančno konstrukcijo, predstavlja opustitev skrbnosti in razlog za odstavitev uprav, nadzornih svetov NLB in NKBM ter za odškodninske tožbe,'' pravijo v stranki in pozivajo vlado, da ustrezno ukrepa.
'Mercator bo prodan prepoceni'
Mercator bo prodan prepoceni, nizka cena pa je element šibkosti prodajalcev, je na posvetu o možnostih alternativnega odkupa Mercatorja in prednostih zadružništva poudaril gospodarski minister Metod Dragonja. Prepričan je, da Mercatorja ne bi bilo treba prodajati in opozoril tudi na problematiko načina financiranja prevzema. Kot nemogoča je zavrnil pričakovanja, da bo vlada na silo preprečila postopek.
Odhajajoči zunanji minister Karl Erjavec je spomnil, da smo v Sloveniji dolgo zagovarjali nacionalni interes, vendar da je v globalizaciji to težko. Boji se, da bo v Mercatorju prej ali slej prišlo do izrinjanja slovenskih in prihoda hrvaških izdelkov na trgovske police, kar bo čutilo tako slovensko kmetijstvo kot prehranska industrija.
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak pa je opozorila predvsem, da je Mercator pomemben zlasti z vidika delovnih mest. "Zavedamo se, da je naša socialna varnost odvisna od delovnih mest," je poudarila.
Odhajajoči minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan pa je izpostavil, da sta bila lani za prodajo Mercatorja dana dva argumenta - da Mercator nima reprogramiranih dolgov in da so banke brez likvidnega denarja. Prepričan je, da sedaj noben argument ne drži - da je Mercator reprogramiral svoje dolgove, vmes pa da so prišle banke do vlade in rekle, da nujno potrebujejo nekaj milijard denarja, da bodo lahko normalno opravljale funkcijo naprej.
"Torej je bilo treba te banke podržaviti - to pomeni, da je treba odsloviti vse, ki so banke v to situacijo pripeljale. Obljubljeno je bilo, da dokapitalizacija pomeni, da bodo banke ponovno začele kreditirati in kreirati nova delovna mesta. Bili smo izigrani, ni prišlo do akcij poslovne higiene, v visokih stolpnicah se nam smejijo, kako smo naivni, nikjer se ne vidi, da prihaja do tega, da kreditni krč izginja," je dejal Židan.
KOMENTARJI (631)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.