Priznani nevrokirurg trdi, da je izkusil nebesa

tole pa res moraš prebrati.....:))

Na tem forumu komentarji čudežno izginjajo.Zanimivo.

Predstavljajte si, da so vaši možgani priključeni na zmogljiv računalnik, ki v njih pošilja dražljaje za vsa vaša čutila. V bistvu ti "možgani" ne rabijo nikamor iti, pa vendar se zavedajo kompletnega sveta okoli sebe, ljudi in predmetov. Življenje, ki ga takšni "možgani" živijo, pa je le en sam program v računalniku. In kako veste, da niste pravzaprav priključeni na takšno mašino, takšen program? Če boste o tem dobro razmislili in tudi o kvantni fiziki, ki vam bo dokazala, da snov ne obstaja, se bo vaše življenje spremenilo za 100%. In to na bolje.

Mu popolnoma verjamem kdor dobi drugo zivljenje spostuje vsako sekundo zivljenja saj pozna resnico za vecno.Radi se imejmo ne priznavajmo sistema in imejmo radi socloveka

Še vedno niste spoznali, da ste večni, vi pa še vedno tratite čas za nesmiselne stvari, ki jih želiti "uživati" in izkoristiti, češ, da je življenje prekratko. V resnici pa ste že daleč stran od spoznanja višje biti in ljubezni. Namesto, da bi se prepustili slednji, pa krepiti svoj ego in hkrati bežite od samih sebe in od ljubezni. Ste kot mravlje, ki živijo samo za to, da ustrežejo materi naravi in ji omogočijo potomstvo. To je prepoceni zapravljen način življenja. Vredni ste velko več, a ste se žal izgubili ter namesto, da bi se prepustili ljubezni in Bogu, teptate ter zaničujete sami sebe.

Prepričana sem, da vsak na svojstven način doživi stik z onostranstvom, sploh ob odhodu oseb, ki so nam najbližji. Zelo različno ni samo zato, ker je vsak od nas unikatna osebnost ampak tudi zato, ker smo se zelo različno v stanju žalosti in strahu pripravljeni prepustiti temu stiku. Ljudje smo različno občutljivi in dojemljivi za vse kar nas doleti. Nekateri si bodo hoteli vsako stvar razumsko pojasniti in bodo zanikali vse, kar ne bo imelo logične podlage in marsikaj celo potlačili v podzavest, drugi pa bodo nenavadnosti in čudežnosti iskali in videli v še tako običajnih dogodkih in celo pretiravali. Slišala sem že veliko iskrenih izpovedi o tem, kako se pridejo umrle osebe poslovit od svojih bližnjih in jim verjamem. Tudi sama sem že doživela sporočila nenavadne, nezemeljske svetlobe v sanjah in se čudila nenavadnim lucidnim sanjam na smrt bolnega očeta. Sanjal je drevo s čudovitimi belimi in božansko dišečimi cvetovi, katerih vonj je zaznaval okrog sebe še več dni v budni zavesti. Rekel nam je celo, da so ga v teh sanjah vabili, naj tam ostane in da je bilo čudovito. Zanimivo, da za prav takšne sanje nisem slišala samo enkrat. Še veliko podobnih doživetij je bilo, ki so nas na nek način žalostile in napovedovale nekaj, česar smo se bali, hkrati pa tolažile, dajale uteho in upanje, da bo vse dobro. Vem, da se je prišel od vsakogar od nas na svoj način poslovit in hkrati vsakemu od nas pustil lastno voljo, kako bomo v prihodnosti komunicirali z njim v sebi. Zaradi te lastne izkušnje in tudi izkušenj, ki so mi jih pripovedovali drugi, na nek način lahko razumem, zakaj in kako je nastal kult čaščenja prednikov in se mi to zdi edino prava in edino možna, iskrena oblika verovanja; da namreč obstaja nekaj več, kot nam je dano spoznati in da se nam odstira po delčkih. Organizirane religije z duhovniki so to izrabile v korist pridobivanja materialnih prednosti tukaj in zdaj, z manipuliranjem in lažmi, da vedo nekaj več in da imajo več stika z božanskim od ostalih. Saj vsak posameznik ali posameznica, ki se odloči služiti organiziranim verskim predstavam ni slab-a in zelo veliko jih je, ki naredijo in so naredili veliko dobrega. Samo kljub temu pa bi morali ljudem pustiti vso tisto svobodno voljo in svobodo, ki jo je menda sam Bog daroval človeštvu, ne pa da jih mentalno zasužnjujejo v organizirane predstave in celo skregajo med seboj v namen lastne nadvlade...

Mi je bilo dano precej nerazložljivega, pa kasneje potrjenega videti na zemlji, videti dogodke, ki so se kasneje kmalu zgodili, pa videti zadeve, ki jih ne bi smel vedeti, pa sem jih nato v svojo korist izkoristil. Oni svet mi je posla nekajkrat sogovornika dan pred smrtjo, pa kakšnega, ki je malo prej umrl, pa za njegovo smrt takrat še nisem vedel.... Vsekakor se ob smrti človeka okoli njega sproščajo zanimiva energetska polja in najverjetneje tudi nam praviloma nevidne in nezaznavne dimenzije. RKC so pač podleži, ki to v imenu bogatenja izkoriščajo. Osebno pa sem spoznal, da bogastvo ni zemeljskega značaja. Tudi sam sem v mladosti 2x precej časa v komi preživel, pa se mi nekdanja družba v sanjah večkrat vrača, svetuje in opozarja vnaprej, tudi rešuje v imenu obvez, ki jih človek v svoji karmi še ima za opraviti na zemlji predno lahko odide od tod....

Tik pred smrtjo se ti v možganih sprosti precej velika doza DMT- ja to je triptamin, ki je tudi drugače eden iz med najmočnejših haluciogenov. Za slednjega tudi sumijo, da sproža sanje.

dober pristop k propagandi, svaka čast RKC oz. njena ločnina v ameriki, je še par takšnih zgodb, bivših ljudi znanosti, res dobr in za mnoge res prepričljivo..

Vsi smo verni, ker smo samo ljudje, ki imamo predstave o vsem, kar se nas tiče. Predstave se mi zdijo širši pojem od same vere. Človek lahko verjame, kar si lahko predstavlja. Predstavlja si lahko še celo več kot verjame. Nekaterim ljudem je bližje predstava, da je življenje energija, ki je večna in neuničljiva in je smrt samo oblika spremembe v načinu obstoja te večne energije. Drugim je očitno bližje predstava, da je smrt prav tako resnična kot življenje samo in hkrati popolno nasprotje življenju, ker pač vsaka stvar po dialektičnem sklepanju mora imeti pozitivno in negativno plat. Ampak tudi v Smrt je potrebno verjeti. Moram priznati, da mi je težje predstavljati si dokončnost in večno nespremenljivost smrti. Menim celo, da si je kot bitja, ki nas do poslednje kapljice življenja v nas opredeljujejo in omejujejo predstave o spremenljivosti Življenja pač nikakor ne moremo zamisliti, si je predstavljati. Ljudje, ki verjamejo v Smrt jo enostavno samo enačijo z besedico KONEC. To pa je, priznajmo si, najtežje verjeti. Tudi večina zapriseženih ateistov v razpravljanjih o (ne)vernosti povečini prizna, da pač ne verjamejo v bitja na nebu, vendar pa se ne spuščajo v razpravljanja, kaj dejansko je po smrti; s tem pa že priznajo, da vendarle ne verjamejo dokončno v predstavo SMRT je KONEC. Edino kar lahko rečemo o resničnosti naših predstav, ki opredeljujejo naša verovanja je NE VEMO. Človek je človek, dokler je živ in živ je še tudi, ko je v komi in to velja tudi za nevrokirurge. V naših predstavah je človek resnično mrtev, ko v medicinskem smislu ne daje več znakov življenja, ko je pokopan, kremiran..., skratka ko ga v fizični obliki ni več med nami. To pa kljub vsemu ne onemogoča nekaterih nadaljnjih doživljanj, videnj in stikov z umrlimi. Pa naj bo to v lucidnih sanjah, v budnem stanju, v sam bog ali vrag ve, na kakšnem nivoju zavesti. Nekatere stvari se da dejansko fizično registrirati (s slikami in zvokom, s fizičnimi občutji na telesu...) in dokazati, ne znamo pa si jih dejansko fizično-znanstveno pojasniti. To je spet tisti del naših sposobnosti doživljanja in predstavljanja, ki ga spet zasedajo različna verovanja, ker nam resničnega vedenja naša znanost ni sposobna dati. Sicer pa - da ni morda celo naša znanost samo prevladujoča oblika verovanja v naših PREDSTAVAH? Temeljna znanstvena spoznanja se vsekakor skozi stoletja in tisočletja spreminjajo; marsikaj, kar je v srednjem veku veljalo za znanost, je danes pojasnjeno kot izkrivljena verska predstava. Ploščata Zemlja, dokončnost stvarjenja, izvor trpljenja v grehu...vse to so ovrgla znanstvena spoznanja današnjega časa. Vendar pa največji veleumi danes morajo priznati, da človeške predstave (čeprav jim v šali rečejo "neumnost") vendarle presegajo znanstvena vedenja o končnosti in izvoru vesolja. Najdalj, do koder seže naše dojemanje je, da dokler nečesa ne doživiš, ne moreš zares vedeti. Ko jo končno doživiš, je to vsekakor milijon prva različica od milijonov, ki si si jih lahko zamislil. Potem pa jo je spet težko dokazati, ker ti nihče ne verjame (dokler sam ne doživi ali pa sploh doživi na milijon drugi način, hehe), ali pa se ti sploh ne da nič več dokazovati, ker je to nepomembno, ko si MRTEV ali v DRUGAČNI OBLIKI BIVANJA. In zdaj, iskreno povedano, se še meni ne da več prebrati vsega, kar sem zapisala zgoraj, kaj šele vsem ostalim razumeti, kaj sem hotela povedati. Mislim, da sem hotela povedati, da še sami ne vemo zares, v kaj pravzaprav verjamemo in da so največje neumnosti tega sveta pravzaprav DOGME, FANATIZMI in PREDSTAVE, ki med ljudmi sprožajo nerazumljivo netoleranco in sovražnosti. Le kdaj nam bo to dokončno jasno...vsa verovanja so samo nesposobnost našega predstavljanja dokončnosti KONCA.

lucidne sanje...

vrjamem v posmrtno zivljenje in v paranormalnih zadevah glede boga pa se vprasam.... ali sploh ne obstaja....ali pa mu je usec trplenje lakota bolicina umiranje nasilne smrti in se bi lahko nastevali kajti nihce od zivih bitji na zemli ne more recti da je s svojim zivljenjem zadovoljen ...gdor to rece ta laze ....zato nevem kaj naj si glede boga mislim

Ne zanikam obstoj boga, samo mislim, da gre v tem primeru za kemijo v možganih, po moje so "proizvajali" nekaj podobnega, kot sta serotonin in dopamin, da so možgani še zdaleč neraziskani, je pa tudi dejstvo.

Če bi bil v nebesa, pol ga zdaj ne bi bilo, to so spet neke lari fari.

Preveč versko naravnana iskušnja, podobno kot zgodba nekega 11-letnega dečka, ki je išla tudi v knjigi, on je bolj podroben v 'verskem' kontekstu. Ljudje ne vedo, da se morajo morajo izogibati opisov in terminologije, ki so izključno domena tega sveta, prepolnega iluzij. "Trdi, da so se sporazumevali na način, ki presega človeški jezik." A tale še ni slišal za telepatijo, v širokem pomenu besede.

Nič nenavadnega. Sicer pa v Sloveniji j že nekajkrat na Kureščku pričeval nemški Nevro psihiater Dr. Richi o njegovih nadnaravnih izkušnjah. Na jou tubu vpišite RICHI TESTIMONY KURESCEK - 1

Knjigo mu bodo verjetno tiskali v "Vatikanske tiskarne d.o.o." Sicer pa je verjetno res, da je Bog v nebesih, ker trenutno na Zemlji vlada Satan in njegovi ožji sodelavci..;)

njegovo izkušnja je samo še ena potrditev več, da so tudi nadpovprečni ljudje le ljudje.

Preberite Potovanje duš, pa bo vsem vse jasno. Nadaljevanje slednje knjige je Usoda duš, avtor je pa Michael Newton...! LP

Bomo zvedl ko bomo umrl! do takrt pa ne vrjamem