Primer ropa SKB: zaslišali nekdanjega varnostnika

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je danes z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje zoper obtožena Saša Noseta in Dejana Vidmarja v primeru ropa banke SKB. Na obravnavi so med drugim zaslišali Janeza Robido, ki je Vidmarju oddal stanovanje v Ljubljani, ter nekdanjega varnostnika, ki je skrbel za sefe v SKB.

Na sodišču so danes kot prvo zaslišali direktorico splošnega sektorja v SKB, ki je zadolžena tudi za varovanje, Vojko Loparnik Klešnik. Povedala je, da varnostniki, ki so varovali območje sefov, informacij o geslih strank za dostop do sefov niso poznali. Zagovornik Noseta Gorazd Fišer je ob tem spomnil na izjavo enega od varnostnikov, ki je dejal, da banka uradno ni vedela, da imajo varnostniki dostop do vseh podatkov najemnikov sefov. Loparnik Klešnikova je na to odgovorila, da tega ne bi smelo biti in da o tem takrat ni bila obveščena.

Povedala je tudi, da so ocenili, da do zlorabe kod za dostop do sefov ne more priti. "In to je bila ta šibkost varovanja," je dodala. Pojasnila je še, da so morali vsi, ki so sodelovali z banko, podpisati izjavo o tajnosti podatkov.

'Varnostniki so imeli dostop do vseh podatkov najemnikov sefov, a so dostop mesec pred ropom omejili'

Robida, ki je Vidmarju oddal stanovanje, pa je v preiskavi povedal, da Vidmarja ne pozna pod tem imenom, saj se mu je predstavil kot Slaviša Azdenkovič in dejal, da se ukvarja s prodajo avtomobilov. Stanovanje mu je preko nepremičninske agencije v najem oddal junija 2011, kasneje pa ga je prodal. Vidmarja je po ropu ob obisku policistov prepoznal na fotografiji.

Nekdanji varnostnik družbe PCA, ki je varovala SKB, Milan Azdejković, je na dan ropa delo po izteku izmene predal Nosetu in Draženku D. V predhodnem zaslišanju je povedal, da po njegovem spominu na ta dan ni prišlo do menjave že vnaprej pripravljenega urnika dela varnostnikov.

Povedal je, da so imeli varnostniki v SKB, ki so skrbeli za sefe, dostop do vseh podatkov najemnikov sefov, tudi kode za vstop za primer, ko bi stranke potrebovale pomoč. V današnjem zaslišanju je pojasnil še, da je bil takšen dostop res omogočen, vendar so ga zadnji mesec pred ropom omejili. Tako so varnostniki lahko videli le še podatek o tem, ali je najemnik sefa plačal najemnino ali ne.

Azdejković je pojasnil še, da je bilo 5000 sefov, kolikor so jih varovali, po njegovem mnenju preveliko breme za računalniški sistem, s katerim so jih upravljali. Zato se je kdaj zgodilo, da kaj ni delovalo, je dejal.

Vlomili v 428 sefov in povzročili za 32 milijonov evrov škode

Rop banke SKB se je zgodil v noči na 1. november 2005. Roparji so v banko prišli nekaj pred 23. uro, onesposobili varnostnika, prinesli orodje za vlamljanje in plastične zabojnike ter začeli odpirati sefe. Vlomili so v 428 sefov, še v dodatnih 29 so poskusili vlomiti. Po oceni policije so povzročili približno 32 milijonov evrov škode.

Vidmar naj bi neposredno sodeloval pri ropu, Nose pa naj bi v banki delal kot varnostnik. Prav on naj bi bil eden od dvojice varnostnikov, ki so jih roparji zvezali in pustili na tleh, da bi lahko nemoteno vlamljali v sefe.

Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo 10. decembra.